Ključno dogajanje se je odvilo konec tedna, ko so politiki znova odločali o načinih, kako zajeziti dolžniško krizo in ponovno vzpostaviti zaupanje v državne obveznice. Dogovor je bil presenetljivo hiter, premik pa je šel v smeri nove pogodbe oziroma tesnejše fiskalne unije. V tem pogledu dogovor ocenjujemo kot pozitiven. Na domačem trgu pa so se očitno umirile strasti glede Mercatorja.
V preteklem tednu je Evropska centralna banka ponovno znižala svojo obrestno mero z 1,25 odstotne točke na 1,0. Očitno je še naprej v ospredju predvsem želja znižati stroške zadolževanja in s tem vsaj deloma kompenzirati porast obrestnih mer zaradi večjega pribitka na tveganja. Na samo objavo sicer ni bilo pretirane reakcije vlagateljev.
Tudi vrednost evra je v primerjavi z dolarjem v preteklem tednu stagnirala pri razmerju 1,34. Drugače so se trgi gibali precej mešano. Ameriški S&P500 je zrasel za 0,9 odstotka, nemški DAX je upadel za 1,5 odstotka, indeks trgov v razvoju MSCI EM pa za 2,8 odstotka. Zmanjšanje rasti po burnem začetku meseca je bilo sicer pričakovati, predvsem pa je bilo vlagateljem težko povečevati delniške pozicije pred ponovnim sestankom predstavnikov članic EU.
Vsa pozornost bila usmerjena na vrh EU
Ključno dogajanje se je odvilo konec tedna, ko so politiki znova odločali o načinih, kako zajeziti dolžniško krizo in ponovno vzpostaviti zaupanje v državne obveznice. Dogovor je bil presenetljivo hiter, premik pa je šel v smeri nove pogodbe oziroma tesnejše fiskalne unije. V tem pogledu dogovor ocenjujemo kot pozitiven, saj bi bila kakršna druga smer reševanja zgolj začasno krpanje problema.
Črna ovca je bila predvsem Velika Britanija, od katere pa je bilo težko pričakovati večjo zavezo fiskalni uniji, tako kot je težko verjetno, da bi se kdaj odpovedala funtu. Tisto, čemur so se mediji manj posvečali, a je vseeno lahko problem, je predvsem vprašanje, ali se bo v tej zavezi res koga kaznovalo, če ne bo izpolnjeval fiskalnih kriterijev. Kaj si o tem mislijo vlagatelji, se bo pokazalo v prihodnjih tednih, tako pri donosnosti obveznic kot CDS. Na žalost bo morala Evropa spoznati, da je občasno potrebna tudi palica.
V Sloveniji v središču Mercator in NKBM
Na domačem trgu pa so se očitno umirile strasti glede Mercatorja, saj je delnica slednjega upadla na nivoje izpred konkretnih govoric o podaji prevzemne ponudbe s strani Agrokorja. Pri tej ceni lahko zagotovo rečemo, da udeleženci na trgu ne verjamejo v prevzem.
Na drugi strani je odmevala tudi novica o zamenjavi predsednika uprave NKBM, vendar brez učinka na delnico. Na splošno je in bo delnica bolj na udaru težke situacije bančnega sektorja, ne le doma, ampak po celotnem svetu s poudarkom na Evropi. Padci cen državnih obveznic, nizka kreditna aktivnost, borba za depozite, višanje slabih kreditov je zgolj nekaj stvari, ki bremenijo poslovanje bank. Seveda pa upamo, da bodo v prihodnosti uprave čim bolj postavljene na strokovnih kriterijih in bo čim manj političnega kadrovanja.
Slovenska podjetja ne potrebujejo še teh problemov.
