Kljub temu, da se je september 2010 na Wall Streetu izkazal za rekordnega po letu 1939, pa je bilo veselja med vlagatelji iz evroobmočja zaradi ponovne rasti evra napram dolarju manjše.
Na letošnjem srečanju MDS o štirih ključnih izzivih
Brazilski finančni minister Guido Mantega je konec letošnjega septembra zaskrbljeno označil nedavne ukrepe centralnih bank Japonske, Južne Koreje, Tajvana, Kitajske in drugih držav za začetek valutne vojne. Vse več držav po svetu se zavzema za depreciacijo (devalvacijo) domače valute, ki naj bi pomagala pri okrevanju gospodarstva. Nižji devizni tečaj domače valute namreč poceni izvozne dobrine, kar praviloma poveča tuje povpraševanje. Pred letošnjim srečanjem Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je direktor sklada Dominique Strauss-Kahn poudaril, da bodo na srečanju obravnavali štiri ključne izzive: zadolženost držav, okrevanje brez rasti zaposlenosti, reformo finančnega sektorja in globalno usklajevanje. Šibko okrevanje svetovnega gospodarstva sili države v zniževanje svojih domačih valut.
Direktor MDS označuje ravnanje kot odmik od usklajenega delovanja, ki smo mu bili priča na vrhuncu svetovne krize. Svetovalec za ekonomijo pri MDS Olivier Blanchard je predlagal, da se visoko zadolžene razvite države posvetijo notranjemu ravnotežju gospodarstva - zmanjšajo fiskalne primanjkljaje in zvečajo odvisnost od domače potrošnje, hkrati pa naj vodilne svetovne države poskrbijo tudi za zunanje ravnotežje - ZDA naj zvečajo odvisnost od izvoza, razvijajoče se države (predvsem Kitajska) pa odvisnost od domače potrošnje. September je bil sicer pozitiven mesec za delnice po svetu. Merjeno v evrih so največ pridobili indeksi v Evropi, saj je evro na mesečni ravni v primerjavi z večino drugih valut pridobil na vrednosti.
Netradicionalno septembrsko gibanje tečajev na ameriškem trgu
Mesec september je tradicionalno najslabši mesec za delnice v letu. Tokrat se zgodovina ni ponovila, zasuk je bil celo rekorden, saj je bila mesečna donosnost ameriških delnic največja od leta 1939. Hkrati je končano tretje četrtletje tudi najdonosnejše letošnje četrtletje. Glavni ameriški delniški indeksi so septembra pridobili 7,72 % (Dow Jones Industrial Average), 8,76 % (S&P 500) in 12,04 % (Nasdaq Composite). Za evrskega vlagatelja so bile donosnosti vidno manjše. Ameriški dolar je namreč v primerjavi z evrom izgubil kar 7 %. Šibkost ameriške valute je posledica še vedno prisotne negotovosti glede prihodnosti gospodarstva ZDA. Skozi mesec so se vse bolj krepila pričakovanja, da bo Ameriška centralna banka (FED) ponovila t.i. »monetarno rahljanje« in odkupila za okoli milijardo ameriških dolarjev državnih obveznic. Stopnja inflacije in donosnost obveznic, ki vztrajno padata, spominjata na dogajanje z japonsko ekonomijo v obdobju 1990-2000, ki velja za izgubljeno desetletje deflacije, in čemur se FED želi na vsak način izogniti. Sicer sta se v začetku meseca ameriški banki JP Morgan Chase in Goldman Sachs odločili izločiti oddelek trgovanja za lastni račun. Odločitev je posledica nove zakonodaje finančnega sektorja (t.i. Volckerjevo pravilo), ki poslovnim bankam prepoveduje trgovanje za lasten račun. Banke so bodo morale novi zakonodaji prilagoditi v štirih letih.
Proračunska disciplina glavna tema evroobmočja
September je bil odličen mesec za evropske delniške trge. Nemški indeks DAX je pridobil dobrih 5 %, francoski CAC 40 skoraj 6,5 % in britanski FTSE 100 dober odstotek vrednosti (vse merjeno v evrih). Po rasti so izstopali skandinavski trgi, ki so pridobili med 8 in 9 %. Najslabše so se odrezale delnice v Švici, kjer je lokalna donosnost sicer znašala slaba 2 %, izraženo v evrih pa so delnice padle za dobra 2 %. Evropska komisija je septembra predlagala visoke kazni za članice evro območja, ki ne bi spoštovale dogovora o kontroli javni financ. Proračunska disciplina je namreč še vedno glavna tema sestankov voditeljev evroobmočja. Guverner Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet meni, da je predlog Evropske komisije o uvedbi opozorilnega sistema za predčasno identificiranje nevzdržnih politik premalo temeljit. Predlaga, da ob odkritju problematične države takoj pride do podrobnejše analize zadevne države in nadzora s strani Evropske komisije. Zanimivo je, da aktivnosti za ureditev javnih financ, dvigujejo evro, kar pa pomeni, da evro območje velja za izjemo v svetu, saj druge države stremijo pretežno k depreciaciji (devalvaciji domačih valut). Upoštevajoč trenutno stanje javnih financ nekateri evrskih držav, ki je eno najslabših na svetu, se zdi, da druge alternative ni. Obvladovanje kreditnega tveganja držav je očitno vendarle pomembnejše od spodbujanja gospodarske rasti s cenejšo domačo valuto.
Balkan okreva prepočasi, Turčija doživlja razcvet
Evropska komisija v svoji najnovejši ekonomski analizi ugotavlja, da regija zahodnega Balkana še vedno okreva počasi. Stanje na trgu dela se še naprej slabša - brezposelnost raste v BIH, Črni gori in na Hrvaškem, javne finance pa so vse bolj obremenjene. Dejavnik, ki prispeva k rasti BDP v regiji je izvoz, glede na to, da je uvoz šibek, pa se izboljšuje tudi tekoči račun plačilne bilance. Od držav kandidatk za članstvo v EU edino Turčija doživlja razcvet: BDP v drugem letošnjem četrtletju je zrasel kar za 10,3 %, poleg tega pa se krepi tudi politična stabilnost v državi. Vse glasnejše je tudi ugibanje, kdaj bo Turčiji dodeljena bonitetna ocena investicijskega nivoja. Sprejet fiskalni načrt predvideva proračunsko disciplino, ki naj bi bistveno znižala primanjkljaj in zadolženost države. V kolikor bo načrt uresničen, lahko dvig bonitetne ocene pričakujemo v 2012-2013. Makroekonomske razmere držav se odražajo tudi na borzah v regiji. V septembru so turške delnice pridobile v povprečju 7,7 %, medtem ko so delnice v Srbiji izgubile 1,5 %, v Bolgariji 0,5 % in v Makedoniji 10,3 % (vse merjeno v evrih). Na mesečni ravni so nadpovprečno izgubile grške delnice (5,42 %).
Japonska centralna banka intervenirala na valutnem trgu
Septembra smo na borznih trgih v Aziji videli mešano sliko - japonske delnice (indeks Topix) so v povprečju izgubile 3,4 %, kitajske (indeks Shanghai Composite) 4,78 % in malezijske (FTSE Bursa Malaysia KLCI) 2,39 %. Na vrednosti so pridobile v povprečju delnice v Tajvanu (3,14 %), Južni Koreji (5,08 %), Avstraliji (5,09 %) in Indiji (8,78 %), (vse merjeno v evrih). Japonska centralna banka je 15. septembra prvič po letu 2004 (po rasti japonskega jena na 15-letni vrh v primerjavi z ameriškim dolarjem) intervenirala na trgu in prodala za 25 milijard ameriških dolarjev domače valute. Jen je po ukrepu kljub temu ponovno pod tečajem pred intervencijo (83,38 jenov za ameriški dolar). Japonska valuta se v času gospodarskih kriz, tako kot švicarski frank, običajno krepi, enostranske in neusklajene intervencije na trgu valut pa v preteklosti niso prinesle želenega učinka (npr. poizkus japonske centralne banke v letu 2004 in švicarske centralne banke v trenutni krizi). Glede na pritisk japonskih izvoznikov, ki na račun močnega jena izgubljajo (npr. Toyota z dvigom tečaja jena v primerjavi z ameriškim dolarjem za 1 jen izgubi okoli 350 milijonov dolarjev dobička iz poslovanja) in posledično tudi močnega političnega pritiska, lahko pričakujemo nadaljnje ukrepanje s strani vlade in centralne banke.
Švedska paradni konj v regiji, Rusija in Ukrajina negativno
Z izjemo ruskih in ukrajinskih delnic so septembra delnice na vseh borzah v regiji pridobile na vrednosti. Najbolj so zrasle delnice v Skandinaviji: na Švedskem za 9,55 %, Finskem za 8,7 %, Norveškem za 8,37 % in Danskem za 5,09 % (vse merjeno v evrih). Dejansko so tesno sledili tudi tečaji delnic podjetij iz baltiških držav in Poljske. Švedska centralna banka je na začetku septembra dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 0,75 %. Domača potrošnja je stabilna, izvoz pa se močno povečuje, zato analitiki pričakujejo nadaljnje dvige cene denarja. Vlada predvideva, da bo gospodarstvo letos zraslo za 4,5 %, poganjala pa naj bi ga predvsem izvoz in investicije. Glede na to, da ima država najmanjši proračunski primanjkljaj v EU in skoraj polovico manjši obseg dolga od evro območja, se je država zmogla ogniti varčevalnim ukrepom. Zaradi tega si vlagatelji od švedskih podjetij obetajo največjo rast dividend v zahodni Evropi. Le-te naj bi zrasle za 21,5 % (po mnenju napovedi, ki jih je zbral Bloomberg), na drugi strani v Nemčiji za 14,3 %, v Švici za 16 % ter pri podjetjih iz indeksa Euro Stoxx 50 v povprečju le za 11,7 %. Švedska podjetja so privlačna tudi zaradi dobrih poslovnih rezultatov; kar 20 od 25 švedskih podjetij iz indeksa OMX Stockholm 30 je v drugem letošnjem četrtletju preseglo napovedi analitikov o čistem dobičku.
Egipčanska vlada po uspešnosti pri nadzoru javnih financ sledi turški
Delnice iz regije Afrike in Bližnjega vzhoda so septembra v povprečju izgubile 1,21 % na vrednosti (indeks Bloomberg GCC 200). Najbolj so v povprečju padle delnice v Jordaniji (slabih 5 %), sledile so egipčanske delnice (3 %) in ciprske delnice (1,8 %). Kljub splošnem rahlo negativnemu vzdušju v regiji, so vlagatelji solidne donose dosegli v Turčiji (7,7 %), Južnoafriški republiki (6,8 %) in Izraelu (5,2 %), (vse merjeno v evrih). O Turčiji in predvsem o njenem uspešnem nadzoru nad javnimi financami smo pisali že v balkanski regiji. Pri nadzoru pa je uspešna tudi egipčanska vlada. Že drugo leto zapored naj bi presegli pričakovanja o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. V letošnjem fiskalnem letu, ki se konča junija 2011 naj bi primanjkljaj zmanjšali na 7,5 % BDP, medtem ko je načrt predvideval 7,9 % BDP. Mednarodnemu denarnemu skladu je vlada dala zavezo, da bo primanjkljaj do leta 2015 zmanjšala na 3 %.
