Razočaranje nad aktualnimi makro podatki, precej slabe polletne objave rezultatov in kriza domačih bank so zaznamovali tretje četrtletje. Bik na zahodnih trgih, ki je svojo naravo izkazoval na večjih svetovnih borzah, ni zajel plitkih balkanskih trgov. Na večini trgov v razvoju se je v preteklem četrtletju v nasprotju z razvitimi ekonomijami nadaljevala visoka gospodarska rast.
Finančni pregled - III. četrtletje 2010. V sledečem pdf.dokumentu, lahko odkrijete podrobno situacijo na finančnih trgih v zadnjem četrtletju 2010, spodaj pa lahko preletite nekaj izsekov poročila.
Borzno poročilo za slovenski trg
Razočaranje nad aktualnimi makro podatki, precej slabe polletne objave rezultatov in kriza domačih bank so zaznamovali tretje četrtletje. Po močnem zaostanku naših dveh indeksov za svetovnimi smo še upali, da se bo razlika zmanjšala, vendar smo bili deležni prav nasprotnega. Oba glavna indeksa sta zaključila negativno, prvi oktobrski dnevi pa so privedli do odločitve o ukinitvi širšega indeksa LJ Composite. Po šibkem juliju sta avgust in september doprinesla k višjemu medletnemu prometu. Povprečen dnevni promet je bil v zadnjih treh mesecih 1,6 milijona evrov, pri čemer ga je tretjina odpadla na obveznice, preostanek pa predvsem na delnice podjetij iz prve kotacije. Tržna kapitalizacija obveznic je ob koncu septembra znašala dvokratnik delniške. Skoraj polovico tržne kapitalizacije v prvi kotaciji je predstavljala Krka. Večina naših blue-chipov se z izjemo Krke ukvarja z optimizacijo bilančne strukture in pregledom poslov prejšnjih uprav, vse pa je nekoliko prizadela tudi slabost domačega bančnega sistema. Zaradi višjih pribitkov, ki jih zahtevajo tudi bančni konzorciji, se banke raje zatekajo v zavetje varčevalcev. Tako so naše depozitne obrestne mere višje kot v evroobmočju, medtem ko so se kreditni pogoji zaostrili, pribitki pa presegajo konkurenčne v tujini tudi za 100 odstotkov. Obnašanje bank je racionalno, saj lahko le tako okrepijo kapitalsko bazo, ki so jo načeli odpisi in rezervacije. Zadnji teden v septembru je precej negativno odmevala vest bonitetne agencije Moody's o znižanju bonitetne ocene naših bank (NLB, NKBM, Abanka). Skupno vsem je pritisk na bančno poslovanje, poslabšanje kreditnega portfelja in počasen ekonomski napredek v tekočem letu. Bonitetna agencija je tudi znižala rating hibridnim instrumentom glavnih bank. Moody's je tudi ohranil priponko negativno, kar lahko pomeni vnovično nižje ratinge. Prav tako pričakujejo, da bo NLB v nekaj mesecih deležna dokapitalizacije.
Borzno poročilo za trge jugovzhodne Evrope
Bik na zahodnih trgih, ki je svojo naravo izkazoval na večjih svetovnih borzah, ni zajel plitkih balkanskih trgov. Indeksi so v povprečju zaključili nižje, večje padce pa je utrpel le makedonski MBI10. Makedonski BDP se je v drugem četrtletju povečal za komaj 0,4 odstotka. Najbolj prizadeta sektorja sta bila gradbeništvo in turizem, ki sta upadla za 12,1 oziroma 8,7 odstotka. Septembrska inflacija se je povečala na dva odstotka, k temu pa je pripomogla predvsem rast reguliranih cen. Industrijska proizvodnja kaže znake šibkosti, saj se je glede na isti mesec lani znižala za 1,5 odstotka.
S&P je potrdil kreditni rating BiH na B+ s stabilnimi zgledi, kar pomeni rizično kreditno sposobnost. Po mnenju bonitetne agencije je glavni razlog omejen politični sistem in velik državni aparat, ki omejuje reforme. Letos naj bi javni primanjkljaj upadel s 5,6 na 4,7 odstotka. V Bosni so postale privlačne obveznice občin, ki domačim bankam nudijo zanimiv okvir za plemenitenje denarja varčevalcev. Kapitalski trg se torej počasi preoblikuje iz delniškega v obvezniškega.
Borzno poročilo za trge v razvoju
Na večini trgov v razvoju se je v preteklem četrtletju v nasprotju z razvitimi ekonomijami nadaljevala visoka gospodarska rast, ki ponekod že prebuja strahove o pregrevanju gospodarstva. Slednji se največkrat omenjajo v povezavi z regijo Latinske Amerike in azijsko velesilo Kitajsko. Med državami Latinske Amerike v pozitivnem smislu, vsaj kar zadeva dogajanja v realni ekonomiji, izstopa največja - Brazilija. Tamkajšnje gospodarstvo je v drugem četrtletju letošnjega leta (zadnji razpoložljivi podatki) v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2009 porastlo za 8,8 odstotka, kar je preseglo večino napovedi analitikov in sprožilo val dvigov pričakovanj glede rasti za letošnje leto. Tako naj bi bilo leto 2010 najboljše v zadnjih 24 letih, in to navkljub številnim dvigom obrestne mere strani tamkajšnje centralne banke, ki trenutno znaša že 10,75 odstotka. Po zadnjih napovedih tamkajšnje vlade naj bi gospodarska rast v tem letu znašala 7 odstotkov, k čemur je v veliki meri pripomogla ekspanzija na Kitajskem, ki je trenutno njena glavna trgovinska partnerica (v letu 2009 je Kitajska na prvem mestu zamenjala ZDA).
