Irski proračunski primanjkljaj naj bi poskočil na tretjino BDPja. Japonska banka sprejela dodatne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. KItajci kupujejo naftna podjetja v Braziliji.
Irska povzroča največ skrbi
Tokrat med evropskimi perifernimi državami največ skrbi povzroča otoška država. Irski proračunski primanjkljaj naj bi zaradi dodatnega saniranja bančnega sektorja letos poskočil na kar tretjino bruto domačega proizvoda. Stroški zadolževanja te države so zato poskočili na najvišje nivoje doslej, reševanje bančnega sistema pa naj bi tako skupno zahtevalo že 50 milijard evrov. Polovica teh sredstev je bila namenjena banki Anglo Irish Bank Corp., ki jo je država nacionalizirala januarja 2009, sedaj pa potrebuje še dodatne 6,4 milijarde evrov. Poslabšanje javnih financ je spodbudilo investicijske banke k znižanju kreditnega ratinga države, saj je Standard&Poor's že znižal rating za en razred, podobno pa se pričakuje tudi s strani Moody'sa.
Za največje presenečenje poskrbela BoJ
Za največje presenečenje v tem tednu pa je poskrbela japonska centralna banka, ki je prva, ki se je odločila za dodatne ukrepe s ciljem spodbujanja gospodarske rasti. Zaradi vse več ocen, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva počasnejše od prvotnih predvidevanj, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bodo banke odločile za dodatne ekspanzivne monetarne ukrepe. Japonska centralna banka je v torek napovedala, da je znižala obrestno mero na nivo med 0 in 0,1 odstotka ter da bo pričela z odkupovanjem državnih obveznic in drugih naložb v višini 60 milijard dolarjev. Za to akcijo se je odločila zaradi močne rasti japonskega jena v preteklem mesecu, ki je negativno vplival na rast izvoza in posledično gospodarsko rast te izvozno usmerjene države. Ukrep je takoj po objavi spodbudil močno rast delniških tečajev povsod po svetu. Trg podobne poteze pričakuje tudi s strani ameriške centralne banke. Dolgo časa se že špekulira, da bo tudi onstran Atlantika prišlo do dodatnega tiskanja denarja. FED se je za takšno akcijo odločil že konec leta 2008, ki jo je razširil v sredini marca 2009.
Razširitev programa je sovpadala z najnižjimi vrednostmi delniških tečajev, ki jim je nato sledila izrazita rast kot odraz stabilizacije razmer na finančnih trgih.
Kitajski Sinopec z drugo največjo prekomorsko naložbo na Kitajskem
Konec prejšnjega tedna je bila objavljena novica, da bo Sinopec, druga največja kitajska naftna družba, kupil 40-odstotni delež v brazilski enoti španskega naftnega podjetja Repsol. Sinopec bo za delež odštel 7,1 milijarde dolarjev, kar je druga največja kitajska prekomorska naložba. Repsol bo sredstva porabil za nadaljnji razvoj naftnih nahajališč v Braziliji. Cena največjega španskega naftnega podjetja delnice je v preteklih dveh tednih pridobila dobrih sedem odstotkov vrednosti.
