Tokrat je investicijska banka Goldman Sachs pripravila pregled portfeljev in ankete strank, ki so se udeležile njihove konference za pokojninske sklade in zavarovalnice. Kje tiči več kot dva tisoč milijard evrov premoženja, ki jih upravlja omenjeni krog institucionalnih vlagateljev? Kako razmišljajo veliki in kako bodo razporejali premoženje, ki ga upravljajo?
Kapitalski trgi po celem svetu so bolj ali manj prebrodili svetovno gospodarsko krizo in vsaj večji del jih okreva v skladu s položajem, v katerem so se znašle posamezne gospodarske regije. O prihodnjem gibanju tečajev ima vsakdo izmed udeležencev na trgu svoje poglede, vendar pa imajo poteze največjih upravljavcev bistveno večjo težo. Zato je zanimivo prisluhniti pogledom na nadalnji razvoj dogodkov tistim, ki imajo v upravljanju največji del premoženja.
Sledilo bo vsaj manjše rebalansiranje portfeljev v prid delnicam
Prvi podatek, ki je zanimiv kot izhodišče, je najnižji delež delniških naložb zavarovalnic kot tudi v pokojninskih skladih v več kot zadnjih sedmih letih. Najbolj ekstremno je pozicioniranje zavarovalnic, saj Goldman Sachs ugotavlja, da je imelo konec leta 2009 deset največjih zavarovalniških skupin, ki ima pod upravljanjem okroglih 2.300 milijard evrov premoženja, le pet odstotkov tega v delnicah. Leta 2000, ko se je končal ameriški bikovski trg devetdesetih, je bil delež skoraj 20 odstoten. Podoben trend zmanjševanja delniških naložb je opazen pri pokojninskih skladih, ki so imeli v portfeljih leta 2002, odkar so zbrani podatki, še 57 odstotkov delnic, medtem ko se je omenjeni delež do lani zmanjšal na 37 odstotkov. Na srednji in dolgi rok bo zagotovo sledilo vsaj manjše rebalansiranje portfeljev v prid delnicam.
Kar 62 odstotkov upravljavcev trdi, da ima nadpovprečen delež denarja in manj tveganih naložb, kot so državne in podjetniške obveznice, na vprašanje, kako nameravajo seliti premoženje, jih je 49 odstotkov odgovorilo, da nameravajo preseliti premoženje v delnice. Med delniškimi trgi so za najbolj privlačne ocenili trge v razvoju (56 odstotkov), najmanj zanimiv pa japonski delniški trg. Razumljivo ima velik delež razmeroma optimističen kratkoročen pogled na delniške trge, saj jih kar 81 odstotkov meni, da bodo delniški trgi do konca leta pridobili do dvajset odstotkov s trenutne ravni. Ne glede na to, da se bo premoženje očitno selilo v delniške naložbe na daljši rok, pa bi se vsak skrben študent kontrainvestiranja malce zdrznil nad visokim deležem optimizma na kratki rok.
Katera pa so največja tveganja, ki jih vidijo velike ribe?
Razumljivo, ker sedijo na lepem kupčku državnih obveznic, jih najbolj skrbi tveganje bankrota oziroma neplačila obveznosti katere od držav, deflacija in na tretjem mestu ponovni zdrs svetovnega gospodarstva v recesijo. Le dobra desetina se jih kljub goram kvantitativnega povečevanja denarja v obtoku beli glavo z inflacijo.
