Če kapitalskega trga ne podpre vlada, se ga bodo izogibali tudi vlagatelji

pogovor Heinrich Schaller član uprave dunajske borze

Članek slika

Privatizacija, ureditev davčne zakonodaje, izboljšanje korporativnega upravljanja in presekanje navzkrižne lastniške povezanosti podjetij so po mnenju člana uprave dunajske borze Heinricha Schallerja nujni ukrepi, ki bi jih za oživitev slovenskega kapitalskega trga morala izpeljati nova vlada in ki jim zdajšnja ni namenila dovolj pozornosti. "Za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji bo nujno potrebna tudi podpora bančnega sektorja, ki pa se mora najprej kapitalsko okrepiti in rešiti svoje trenutn

Oživitev kapitalskega trga je tudi ena od nalog borze, vendar vaši dozdajšnji ukrepi niso bili dovolj. Likvidnost na Ljubljanski borzi je praktično presahnila, padci tečajev pa so bili na slovenskem trgu kapitala le nekoliko nižji, kot denimo na atenski borzi.

To je res, vendar je to tudi vprašanje za politike. Borza in njene zmožnosti so zelo omejene. Za razvoj kapitalskega trga je potrebna širša podpora, ki pa je tem trenutku ni. Če kapitalskega trga ni pripravljena podpreti vlada, se ga bodo izogibali tudi vlagatelji.

Kaj je Ljubljanska borza pod okriljem dunajske borze sploh naredila za razvoj slovenskega kapitalskega trga?

Uvedli smo novo trgovalno platformo. Glede na trenutne razmere v svetovnem gospodarstvu je zelo težko razvijati kapitalske trge. Veliko se moramo pogovarjati s politiki in jih prepričevati, da je treba podpreti kapitalske trge, ne pa sprejemati odločitev, ki mednarodnim vlagateljem dodatno otežujejo vstop na trg. Podjetja bi morala imeti veliko več proste tržne kapitalizacije (tako imenovane free float), vlada pa bi morala privatizirati veliko več podjetij s prvo oziroma sekundarno javno prodajo delnic.

Ste se o možnosti sekundarnih javnih prodaj delnic pogovarjali tudi z bankami, ki so v tej krizi postale pomembne lastnice slovenskih podjetij?

Pogovori so bili, vendar je predvsem treba rešiti težave teh podjetij. Zakaj banke niso na tak način želele izstopati iz finančno in poslovno zdravih podjetij, pa je vprašanje za lastnike bank (državo, op.p.). Politike je treba prepričati, da se lahko prodaja zaseženih delnic izvede tudi prek sekundarnih javnih prodaj, saj bi to oživilo tudi kapitalski trg.

Se je katera od družb, ki ste jim ponudili možnost vzporedne kotacije na dunajski borzi, že odzvala? Zakaj bi se največja slovenska podjetja sploh odločila za vzporedno kotacijo na dunajski borzi in ne na varšavski, frankfurtski, londonski ali kateri od preostalih borz?

Menim, da bi avstrijski trg bolj ustrezal slovenskim podjetjem, ki bi z vstopom na dunajsko borzo dobila tudi lažji dostop do tujih zasebnih in institucionalnih vlagateljev. Družbe, ki smo jih povabili, so načeloma zelo zainteresirane za ta projekt, vendar končne odločitve še niso sprejele.

Kako pa odgovarjate na kritike, da želite likvidnost le preseliti z Ljubljanske borze na dunajsko?

Likvidnosti ne nameravamo preseliti, temveč si želimo povečati obseg trgovanja z delnicami. Upamo, da bodo institucionalni vlagatelji in borzni člani bolj podrobno spremljali poslovanje največjih slovenskih podjetij, če bodo ta kotirala tudi na Dunaju. Velike mednarodne investicijske banke in borzne člane, ki so dejavni na dunajski borzi, je trenutno težko pripeljati v Slovenijo. Zato smo se odločili, da raje uberemo nasprotno pot. S povečano likvidnostjo bi slovenske družbe laže prišle do svežega kapitala. O tem smo se pogovarjali tudi z avstrijskimi investicijskimi bankami, ki prav tako podpirajo ta projekt.

Pričakujete, da bodo slovenske družbe na dunajski borzi zbrale tudi svež kapital?

V prvi fazi tega ne pričakujem, toda kasneje upam, da se bodo odločile tudi za ta korak.

Toda, če vam bodo načrti uspeli, bo glavnina prometa z največjimi slovenskimi družbami sklenjena na Dunaju. Bo Ljubljanska borza čez deset let sploh še obstajala?

Nisem prepričan, vendar menim, da bo. Obe borzi poskušamo čim bolj zbližati. Če štiri ali pet let morda sploh ne bo več pomembno, kje kotira posamezno podjetje, saj obe borzi že zdaj uporabljata isto trgovalno platformo. Prihodnje leto trgovalno platformo Xetra uvajamo tudi v Pragi in nato še v Budimpešti, kar bo mednarodnim investitorjem dodatno olajšalo dostop do podjetij v regiji.

Je bil nakup Ljubljanske borze po vsem povedanem napaka, glede na to, da ste zanjo doslej odšteli že več kot 40 milijonov evrov?

Nakup ni bil napaka. Šlo je za strateško odločitev, za katero smo še vedno prepričani, da je bila pravilna.

Kakšna pa so vaša pričakovanja glede gospodarstev v regiji?

Prepričan sem, da se bo rast srednje in vzhodne Evropa nadaljevala, vendar bo okrevanje odvisno tudi od tega, kdaj se bo končala kriza. Takoj ko se bodo razmere v nekaterih evropskih državah izboljšale, bodo trgi v regiji hitro našli pot navzgor. Toda trenutno na svetovnih trgih vlada nelagodje, investitorji pa so previdni.

Privatizacija, ureditev davčne zakonodaje, izboljšanje korporativnega upravljanja in presekanje navzkrižne lastniške povezanosti podjetij so po mnenju člana uprave dunajske borze Heinricha Schallerja nujni ukrepi, ki bi jih za oživitev slovenskega kapitalskega trga morala izpeljati nova vlada in ki jim zdajšnja ni namenila dovolj pozornosti. "Za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji bo nujno potrebna tudi podpora bančnega sektorja, ki pa se mora najprej kapitalsko okrepiti in rešiti svoje trenutne težave," še ocenjuje Schaller.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Brez državnih pomoči in izrednih prihodkov, bi Agrokor lani pridelal izgubo

19.05.2011

M. Polanič

Največje slovenske družbe napovedujejo rast poslovanja, dobička in naložb

10.01.2011

M. Polanič