Cene zlata še vedno dosegajo rekordne ravni. Analitiki so še vedno razdvojeni glede morebitnega balona, ki naj bi se ustvaril. Na eni strani slišimo argumente, da balona ni in je cena posledica ukrepov svetovnih vlad, na drugi pa, da je nastal balon in ni jasno, kdaj naj bi počil in kakšno vrednost bo takrat doseglo zlato. Tako so vlagatelji vse bolj previdni pri nakupu.
Upravljavce in analitike domačih DZU smo vprašali o alternativah za zlato ter njihovih potencialih:
Upravljavci ALTA Skladov: »Balona v zlatu zaenkrat ni. Ob stabilnih trgih in dobrih podatkih iz gospodarstva lahko doživimo le kratkoročno korekcijo cene zlata (do -15%). Vendar pa govorijo v prid ceni zlata pričakovanja o nadaljnem kvantitativem sproščanju in objavi stimulacijskih paketov, torej nadaljno tiskanje denarja, kar povečuje količino denarja v obtoku ter tako dviguje inflacijska pričakovanja in cene zlata. Dodaten razlog za gibanje cene na rekordnih nivojih bo tudi daljše obdobje nizkih obrestnih mer, ki posledično zopet povečuje količino denarja v obtoku. Hkrati so centralne banke postale neto kupci zlata in ne neto prodajalci, kot so bile v preteklosti. Z nakupi zlata si centralne banke diverzificirajo rezerve, ki so bile povečini v stabilni valuti kot je dolar.
Alternativa zlatu je v prvi vrsti srebro, ki ima poleg žlahtnosti tudi večjo industrijsko uporabo in v času okrevanja raste cena hitreje kot zlatu. Med plemenitimi kovinami najdemo še platino in paladij. Pri platini večino povpraševanja predstavljata na novo ustanovljena ETF-a. Dodaten plus za platino in paladij pa je, da ima Kitajska zavezo, da bo od leta 2012 dopuščala v prodajo le avtomobile, ki uporabljalo motorje s standardi EURO 4 (prej EURO 3), kar pomeni večje povpraševanje, saj se večinoma ti plemeniti kovini uporabljati pri proizvodnji katalizatorjev in sta tako odvisna od razvoja in prodaje avtomobilske industrije.
Kakšni so potenciali je težko odgovoriti, ker so surovine izredno volatilne v zadnjem letu, vendar večino analitikov meni, da se cene srebra, platine in paladija od trenutnih cenah še lahko zvišajo.«
Aleš Šoba, Krekova DZU: »Pričakovanja vlagateljev na kapitalskih trgih, da bodo centralne banke (predvsem FED, BOE) pričele z drugim delom kvantitativnega popuščanja, kar bo povečalo monetarno bazo in v naslednjih letih privedlo do višje inflacije, pozitivno vplivajo na ceno zlata. V naslednjih mesecih ne pričakujemo spremembe tega negotovega okolja, kar bo pozitivno vplivalo na zlato.
V okolju, kot ga imamo danes, da razvite ekonomije (G4) želijo s tiskanjem denarja znižati vrednost svojih valut in s tem doseči okrevanje svojih gospodarstev in ustvariti inflacijo, so dobra alternativa valute držav, ki niso tako zadolžene in imajo visoko gospodarsko rast – to so države v razvoju in naložba v njihove valute predstavlja dobro alternativo.«
Irena Fratnik Brajdih, Primorski skladi: »Zlato tradicionalno velja za varno pribežališče vlagateljev v obdobju negotovosti in kot zatočišče pred razvrednotenjem naložb. Popolnega nadomestka za zlato ni. Zgolj kot alternativo lahko navedem srebro. Nasproti zlatu je srebro še vedno podcenjeno, kljub temu da tudi cena srebra v zadnjem odboju nezadržno raste in pridobiva na veljavi kot »zlato za malega človeka«. Prednost srebra je, da v nasprotju z zlatom velja predvsem za industrijsko surovino, njegove zaloge bi po nekaterih analizah zadoščale za samo dobro desetletje. FED je na zadnjem zasedanju nakazal, da namerava ohraniti ekspanzivno monetarno politiko, investitorji pričakujejo padec tečaja dolarja nasproti evru, zato so naložbe v surovine dobra alternativa, saj se bodo v pričakovanih razmerah obnašale podobno kot zlato.«
Kruno Abramovič, NLB Skladi: »Trg zlata je zaradi izrazite neelastičnosti (ponudba zlata je kratkoročno praktično fiksna) določena praktično izključno s špekulativnim povpraševanjem, saj se za produktivne namene uporabi le majhen delež celotnega povpraševanja. Na takšnem trgu je seveda zelo verjetno, da bodo cenovna nihanja precejšnja in ne bodo nujno takoj in hkrati povezana z drugimi trgi, razen v primeru večjih padcev. Alternative za zlato so vsi podobni trgi, kot so denimo trgi nepremičnin v večjih mestih ali umetniška dela umrlih ustvarjalcev.«
Mitja Svoljšak, NFD DZU: »Alternative za zlato ni, zlato ima povsem specifične lastnosti. To nenazadnje dokazuje njegova cena, vendar se s tem ne želim opredeljevati glede primernosti njene višine. Najbližji »nadomestek« njegovim funkcijam ponuja srebro, katerega cena je v zadnjem obdobju tudi precej porasla. Seveda poznamo različne načine vlaganja v plemenite kovine (neposredno – fizično, terminske pogodbe, investicijski skladi itd. ali posredno – vlaganje v podjetja, ki te kovine pridobivajo), vendar je motiv enak.«
Gorazd Belavič, Abančna DZU: »Spadam v skupino vlagateljev, ki naložbe presojajo glede na koristi, ki jih le-te prinašajo lastniku. Zlato lastniku ne prinaša denarnega toka, zato je izračun notranje vrednosti otežen, s tem pa je tudi večja zadrega analitikov glede vprašanja, ali je cena zlata previsoka ali prenizka. Ciljno vrednost ali bolje rečeno smer gibanja cene zlata običajno določajo trgovci, špekulanti, v zadnjem obdobju tudi centralne banke, katerih mnenja pa ne spremljam pozorno.«
