V drugem delu serije člankov o poslovanju slovenskih podjetij predstavljam poslovanje Telekoma Slovenije - enega največjih telekomunikacijskih podjetij v regiji.
Poslovanje podjetja primerjam z evropskimi telekomi s podobnimi poslovnimi modeli¹.
Skupina Telekom Slovenije
V letu 2009 je kriza oplazila tudi Telekom Slovenije, ki je načeloma »defenzivno« podjetje² . Prihodki od prodaje so na četrtletni ravni prvič padli v 2Q (drugem četrtletju - od začetka aprila do konca junija) 2009 (za 8 % glede na 2Q 2008), s čisto izgubo pa so poslovali v 4Q 2009 in v 1Q 2010. Trenutno krizo, ki so jo občutili predvsem zaradi vzpostavljanja poslovanja v Makedoniji, spremljajo zmanjšanje podjetniških investicij v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, že več let trajajoče upadanje fiksne telefonije in umirjanje rasti širokopasovnih priključkov in mobilne telefonije ter potencialno bremenilni ukrepi regulatorja v Sloveniji:
- Od leta 2007 je vložena skoraj 130-milijonska tožba družbe T-2 zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu, katere prvo obravnavo je letos preklicala ravno družba T-2 z zahtevo po združitvi vseh postopkov med Telekomom Slovenije in družbe T-2 v Mariboru.
- Marca 2010 je UVK (Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence) uvedel postopek zoper družbo Mobitel zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu zaključevanja govornih klicev na Kosovu. Mobitel naj bi namreč zaračunaval konkurentom za klicanje v Mobitelovo kosovsko omrežje Ipko več kot svoji matični družbi.
- Avgusta 2010 je UVK uvedel postopek zoper Telekom Slovenije na podlagi podatkov družbe T-2 o »…domnevni zlorabi prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih storitev končnim uporabnikom s tem, da naj bi netransparentno in neupravičeno zavračal poizvedbe drugih operaterjev, za razvezavo krajevne zanke, neustrezno in v nerazumnih rokih odpravljalo tehnične napake na omrežju ter na ta način drugim operaterjem zavračal dostop do omrežne infrastrukture oziroma jim za primerljive posle določal nepoštene in neenake pogoje.«
Težavne gospodarske razmere so jih v 2009 ujele pri konsolidaciji družb v Sloveniji in investiranju na trgih JVE (v Makedoniji so prevzeli Cosmofon in ga preimenovali v ONE, konsolidirali so družbe v Albaniji in BIH). Novi predsednik uprave Ivica Kranjčević, ki je mandat nastopil marca 2010, si je za prioritetni cilj leta 2010 postavil zvečanje učinkovitosti notranje organizacije. Pogled na EBITDA maržo kaže, da je usmeritev ustrezna. Telekom Slovenije ima namreč težave z upadanjem stroškovne učinkovitosti že od leta 2003 in ima trenutno najnižjo EBITDA maržo (31,73 %) med primerljivimi konkurenti, ki giblje od 33,70 % do 46,77 % (slika 1).
Če stroške poslovanja podrobneje razčlenimo, ugotovimo, da je Telekom Slovenije nadpovprečno »potraten« pri stroških materiala in storitev, stroških dela in stroških amortizacije. Zvečane stroške amortizacije in storitev lahko pripišemo širitvi poslovanja na trge JVE in se bodo v prihodnje po vsej verjetnosti zmanjšali (upoštevajoč strateške cilje podjetja), pri stroških dela, ki predstavljajo slabih 20 % prihodkov, pa podjetje čaka še precej izzivov. Le litvansko podjetje TEO LT ima namreč večji delež stroškov dela v prihodkih kot Telekom Slovenije (slika 2).
Slika 1: EBITDA marža Skupine Telekom Slovenije in konkurentov (1Q 2007–2Q 2010)
Vir: Medletna in letna poročila podjetja; Bloomberg.
Slika 2: % str. dela/prihodkih Skupine Telekom Slovenije in konkurentov (1Q 2007–2Q 2010)
Vir: Medletna in letna poročila podjetja; Bloomberg.
Obseg prihodkov na zaposlenega kaže, da so najmanj učinkoviti med konkurenti /če izvzamemo podjetje TEO LT/ (slika 3). Pri natančnejši analizi pa lahko opazimo, da podpovprečna učinkovitost izhaja v največji meri iz prevzetih družb na trgih JVE. Tam je namreč zaposleni v letu 2009 ustvaril v povprečju okoli 34.000 € na četrtletje, kar je skoraj 2/3 manj kot zaposleni v družbi Mobitel (okoli 95.000 €) in 1/3 manj kot zaposleni v matični družbi (53.000 €). Podpovprečna je tudi učinkovitost zaposlenega v drugih podjetjih Skupine v Sloveniji (Najdi, Planet 9, GVO in Soline), ki je v 2009 ustvaril v povprečju le dobrih 24.000 € na četrtletje. Pri teh podjetjih je primerjava sicer manj primerna, saj opravljajo druge dejavnosti. Hkrati se moramo zavedati, da nižja kupna moč na trgih JVE prav tako vpliva na ustvarjene prihodke in s tem na učinkovitost poslovanja. Za primer vzemimo povprečne mesečne prihodke na uporabnika (t. i. ARPU), ki v Sloveniji in Avstriji znašajo preko 20 € (pri Mobitelu npr. 26,9 €, pri mobilkomu Austrii 22,6 €), na trgih JVE pa se gibljejo okoli 10 € (pri hrvaškem T-Mobileu 12,4 €, pri Magyar Telekomu 11,3 € in pri bolgarskem mobiltelu 8,5 €). Tržna penetracija in število minut na uporabnika na mesec sta primerljiva povsod v regiji, kar le potrjuje nižje cene impulzov, ki jih telekomi iztržijo na trgih JVE.
Slika 3: Četrtletni prih./ zap. Skupine Telekom Slovenije in konkurentov (1Q 2007–2Q 2010)
Vir: Medletna in letna poročila podjetja; Bloomberg.
Slabša učinkovitost podjetja se kaže tudi pri upravljanju s sredstvi. Obrat sredstev podjetja (0,43 v 2Q 2010) je namreč kar tretjino manjši od povprečnega obrata sredstev primerljivih konkurentov, ki znaša 0,65 (slika 4). Težava, povezana z upravljanjem z obratnim kapitalom, je tudi kopičenje poslovnih terjatev. Telekom Slovenije ima terjatve do kupcev vezane skoraj 95 dni, kar je za dobrih 20 dni več od prvega zasledovalca (hrvaškega podjetja T-HT).
Slika 4: Obrat sredstev Skupine Telekom Slovenije in konkurentov (1Q 2007–2Q 2010)
Vir: Medletna in letna poročila podjetja; Bloomberg.
Največji delež terjatev predstavljajo poslovne terjatve, najhitreje rastoče pa so terjatve do domačih operaterjev (predvsem družbe T-2). Telekom Slovenije je septembra 2010 prvič resneje ukrepal in podal predlog za začetek stečajnega postopka družbe T-2. Na ta način želijo zaustaviti rast terjatev do družbe T-2, ki znašajo že preko 12,5 milijonov evrov. Družba T-2 je v letih 2008 in 2009 izkazala izgubo, ki presega polovico osnovnega kapitala, kar pomeni, da je insolventna in izpolnjuje pogoj za začetek stečajnega postopka.
Pod črto se Telekomu Slovenije težave vsekakor poznajo (slika 5). Dobičkonosnost kapitala (ROE) upada sicer že od leta 2005, vendar je močnejši padec opazen šele v letu 2009. V preteklosti je podjetje ponujalo solidno dividendno donosnost je pa le-ta odvisna od interesov države (večinske lastnice) in je precej negotova.
Slika 5: ROE Skupine Telekom Slovenije in konkurentov (1Q 2007–2Q 2010)
Vir: Medletna in letna poročila podjetja; Bloomberg.
Širitev na trge JVE, ki jo izvajajo od leta 2006, je terjala svoj davek. Ključni kazalniki poslovanja so se poslabšali (npr. ROE) in če upoštevamo, da je do menjave managementa prišlo ravno na vrhuncu težav (konec leta 2009, začetek leta 2010), lahko sklenemo, da je novo vodstvo pričakal zelo poln urnik dela. Poslovanje je kljub temu daleč od ogroženega, saj ustvarjajo stabilen denarni tok iz poslovanja (okoli 270 milijonov evrov letno), raven zadolženosti pa tudi ni problematična (60 % dolga v kapitalu). Potrebna bo nadaljnja konsolidacija poslovanja na trgih JVE (rezultati se kažejo že na Kosovu, večja aktivnost pa bo potrebna v Makedoniji) in izvajanje stroškovne optimizacije v Sloveniji. Vodstvo podjetja sicer ima podobne cilje v mislih, upravičeno pa se lahko vprašamo, ali jih bo tudi dejansko uresničilo. Kot kaže primerjava s konkurenti, pojasnjuje razliko med dobičkonosnostjo podjetij tudi delež lastništva v rokah države. Najmanjša je ravno pri Telekomu Slovenije in Telekomu Austria, ki imata državo za lastnika. Na drugi strani je največja pri telekomih, ki imajo večinskega strateškega partnerja (T-HT, Magyar Telekom in TEO LT). Zanimivo je tudi, da sta EBITDA marži pri omenjenih dveh podjetjih najmanjši (tudi pri Telekom Austria je delež stroškov dela v prihodkih na ravni Telekoma Slovenije), Telekom Austria pa je tudi daleč najbolj zadolžen med preučevanimi telekomi. Upajmo torej, da bo imelo vodstvo Telekoma Slovenije čim bolj proste roke pri uresničevanju svoje strategije, saj gre v pravo smer.
