»Mediji postajajo soustvarjalci in ne več le poročevalci o dogajanju na trgu«

Upravljavci ALTA Skladov:

Vidnejši finančni mediji, imajo izredno pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja, oziroma mnenja t.i. »finančne javnosti«. Laične kot tudi profesionalne. Ena izmed večjih težav, ki jih vidim na tem področju izvira iz dejstva, da ima večina teh finančnih medijev domicil v Ameriki, kjer je že sam način podajanja informacij in novic precej drugačen od tega kot smo ga navajeni na stari celini. Zaradi te »ameriškosti« medijev, lahko evropski investitorji upravičeno podvomimo v njihovo nepristranskost.

Slednje je bilo najbolj očitno v zadnjem letu, ko smo bili priča krizi državnega dolga perifernih držav evropske monetarne unije z Grčijo na čelu. Poročanje je bilo v tem času sila senzacionalistično s povzemanjem citatov in izjav marginalnih in povsem nepomembnih udeležencev na svetovnih finančnih trgih. Tovrstno poročanje ima ob hitrem, »poševnem« branju ki se ga večina nas poslužuje zaradi preobilice informacij velike posledice pri odločanju. Težava namreč nastane, ko je sam kanal oziroma medij sicer povsem verodostojna inštitucija, vendar v želji po čim večji branosti oziroma gledanosti včasih povzema menja in komentarje od virov ki morda niso najbolj kompetentni. Naslov članka v mastnem tisku pa s pomočjo interneta bliskovito zaokroži po svetu. In povsem jasno je, da se na osnovi vseh novic, tako preverjenih kot zgolj špekulacij in govoric sprejemajo tudi trgovalne odločitve. Kakovost medijev, kot jih dojemam in spremljam sam, pa se je v zadnjih nekaj letih še dodatno poslabšala. Morda je eden izmed razlogov tudi finančno ekonomska kriza, zaradi katere pritisk na naklade, branost in gledanost čutijo tudi odgovorni uredniki oziroma lastniki medijskih hiš in je tako še pomembnejše, da so z neko novico prvi na trgu, čeprav je le-ta lahko včasih tudi površno preverjena.

Andraž Grahek, KD Skladi:

Zagotovo lahko mediji izjemno vplivajo na razpoloženje vseh, ki pridejo v stik z njimi. Že zlasti, če določene teme pograbijo široki mediji in jih senzacionalistično napihnejo. CNBC je v tem pogledu zelo specifičen tip medija, ki je vsebinsko gledano pogosto v vlogi promocije trga kapitala kot mesta investiranja in s svojo vsebino pokriva širino različnih informacij in predvsem mnenj. Ima pa izjemno vlogo mnenjskega voditelja, ker se vsebino na široko povzema. Za gledalca postane nevarno predvsem, če tovrstni medij jemlje kot vodilo pri investiranju in ne neke vrste ogledalo kapitalskega trga. V tem pogledu je tudi razumljiva izjava Jima Rogersa, saj se dejansko na programu pojavljajo mnenja, ki so zaradi parcialnih interesov že v izhodišču pristranska. Osebno menim, da ljudje pogosto CNBC jemljejo preresno in ne kot delno zabavni program, katerega vsebino je treba skrbno filtrirati in brati med vrsticami. Na koncu smo sami odgovorni za naložbene odločitve in na koncu za odgovor na vprašanje, zakaj smo sprejeli naložbeno odločitev, ne sme in ne more biti, ker smo to slišali na TV! Ali pač?

Irena Fratnik Brajdih, Primorski skladi:

Mediji postajajo soustvarjalci in ne več le poročevalci o dogajanju na trgu. Temeljna funkcije poročevalcev o dogajanju se širi tudi na posredovanje neuradnih, nepotrjenih govoric, ki imajo dokazan vpliv na ceno delnic. Posledica pretiranega odziva investitorjev na tako novico in obenem ignoriranje preteklih podatkov, tako vpliva na pretirano rast ali padec cene delnice. Tržno razpoloženje je subjektiven dejavnik in je kot tak odraz vlagateljevih občutij, pričakovanj in psihologije, ti pa se oblikujejo pod vplivom različnih novic gospodarske in politične narave. Prav zato, ker o pesimizmu in optimizmu odločajo različni dejavniki, je težko reči kakšno razpoloženje nastaja na trgu.  Tako imenovano razpoloženje vlagateljev pogosto nima logike in preseneti tudi tržne analitike, pri vsem tem pa igrajo mediji pomembno vlogo.

Gorazd Belavič, Abančna DZU:

Vlagatelji pri toliko dnevnih novicah praktično ne zmoremo sproti spremljat vseh svojih naložb. Tudi če komu uspe, je za pravilni odziv ključna interpretacija novic. Medij, ki ga omenjate, nudi ravno to: interpretiranje dnevnih dogodkov s strani strokovnjakov, ki je po mojem mnenju koristno. Glasneje se seveda sliši tiste, ki imajo bolj skrajna mnenja in ti imajo v določenem obdobju (dokler njihovo mnenje potrjujejo aktualni dogodki) tudi največji vpliv na dogajanje na kapitalskih trgih. Moj odgovor je torej: da, mediji vplivajo na vlagatelje, saj je obveščanje javnosti v bistvu njihova funkcija. Zaradi različnih interesov deležnikov (angl. stakeholders) posameznega medija, moramo računati s pristranskostjo poročanja, katere vpliv pa z izkušnjami lahko uspešno izničimo.

Aleš Šoba, Krekova DZU:

Poročanje določenih medijev je potrebno jemati z obilo rezerve. V dobrih časih dodatno podpihujejo evforijo, medtem, ko v slabih povečujejo strah med vlagatelji. Mnogokrat so naslovnice znanih revij ob prelomnih trenutkih dober kontraindikator (primer naslovnica Business Week leta 1979: Death of equities – kar je pomenilo začetek največjega vzpona delnic v zgodovini).

Za postajo CNBC je znano, da je podaljšana roka korporacij in finančnega sektorja, ki pristransko poroča o dogajanju na trgih kapitala ter jo profesionalni vlagatelji ne jemljejo resno.

Kruno Abramovič, NLB Skladi:

Vloga medijev je predvsem »pospeševalne« (prociklične) narave, torej v času borznih »boomov« omogočajo vlagateljem, da se počutijo poleg bogatejših še modrejše, medtem ko v času borznih kriz tem vlagateljem nudijo olajšanje skozi »Schadenfreude«, torej »drugim gre še slabše«. Vsekakor pa v Sloveniji obstaja problem prevelike osredotočenosti medijev na slovenski kapitalski trg. Mnogi vlagatelji v Sloveniji tako sploh še niso zaznali izjemne rasti globalnih delniških trgov, ki smo jim priča v zadnjem letu in pol.

Mitja Svoljšak, NFD DZU:

Mislim da. Če bi imeli mediji samo moč nepristranskega in pasivnega obveščanja bralcev/gledalcev, jih že davno ne bi bilo več. Moč medijev je večja kot si včasih želijo priznati celo mediji sami.