Megatrend prihodnjega desetletja

Megatrend prihodnjega desetletja

Ko danes pomislimo na največja svetovna mesta, se največkrat spomnimo na New York, Pariz ali London. Ta mesta so lepa, raznolika in tudi velika, vendar se niti London niti Pariz ne uvrščata na lestvico dvajsetih največjih na svetu. New York se na lestvico uvrsti, če mu prištejemo še nekatera predmestja. Vse največje metropole se tako nahajajo v razvijajočem se svetu.

Šanghaj,  Bombaj, New Delhi, Sao Paolo, Peking so pravi velikani v primerjavi z New Yorkom, Parizom, Londonom. Število prebivalcev v teh ogromnih mestih, za katere lahko rečemo, da so država v malem, z nekaj predmestij šteje več kot 20 milijonov. Ta številka pa narašča. Trend priseljevanja v mesta in tako vedno večje število ljudi srednjega sloja je mega trend, ki bo krojil gospodarsko pa tudi politično sliko v prihodnjem desetletju.

Zakaj je trenutni megatrend drugačen?

Zakaj je priseljevanje v našteta mesta toliko drugačno od priseljevanja v New York, Pariz ali London. Za večino ljudi preselitev v na primer Pariz ne predstavlja tolikšne spremembe v življenju kot preselitev iz ruralnih predelov v na primer Šanghaj. Reven Kitajec iz kmečkega podeželja pride v metropolo praktično brez vsega. Kmalu pa se obleče v »zahodna« oblačila, kupi si mobitel, kasneje tudi avto, stanovanje. Vse to večina migrantov v zahodnem svetu že ima. Ta razlika pa prinese bistvene spremembe za gospodarsko sliko držav, v katerih se dogaja transformacija revnega kmečkega prebivalstva v urbano. Tudi vsa zahodna mesta so v svoji zgodovini doživela ta razcvet, vendar je današnji trend večjih razsežnosti.

Gospodarska rast v ZDA in tudi Evropi ostaja na nizki ravni. Takšne podatke lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih, saj se pričakuje nadaljnjo razdolževanje prebivalstva. Prav tako pa se število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšuje. Staranje prebivalstva in s tem demografija sta na daljši rok eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na cene delnic v določeni državi, regiji.

Nekatere države »morajo« povečati potrošnjo ljudi

Že samo večanje števila ljudi srednjega sloja je mega trend, ki bo vlagateljem, ki bodo svoje prihranke varčevali v sektorjih, državah, podjetjih (ti bodo prihodke ustvarjali v omenjenih regijah), prinesel nadpovprečne donose. Zavedati pa se je treba, da nekatere države »morajo«, poleg tega, da število ljudi narašča, še povečati potrošnjo teh ljudi. Trenutno je neravnotežje največje na Kitajskem, kjer potrošnja prebivalstva v deležu BDP dosega nekaj več kot 30 odstotkov, ta številka pa pada že zadnjih 30 let. V ZDA, EU in na Japonskem ta številka znaša nekoliko pod 70 odstotkov. Nizka številka posledično pomeni trgovinski presežek Kitajske in primanjkljaj ZDA. V zadnjem času lahko beremo o zaostrovanju razmer na tem področju, predvsem s pritiski ZDA na povišanje vrednosti kitajskega juana v primerjavi z dolarjem. To bi prineslo manjši izvoz Kitajske ter posledično nižji primanjkljaj ZDA. Seveda pa mora Kitajska nižji izvoz, ki trenutno še vedno prispeva velik delež k njihovi gospodarski rasti, nadomestiti s povečanjem notranje potrošnje, če želi ohranjati isto raven rasti BDP. To lahko Kitajci naredijo na več različnih načinov. Prvi je zvišanje vrednosti domače valute. O tem je v zadnjem obdobju tudi največ govora. Z višjo domačo valuto največ pridobijo potrošniki, saj se jim kupna moč poveča. Na drugi strani pa največ izgubijo izvozniki in njihova centralna banka, ki ima približno 2,5 bilijona deviznih rezerv.  Drugi način je zvišanje plač. Ponovno največ pridobi srednji razred, posledično pa tudi podjetja, ki zagotavljajo potrošne dobrine. Izgubijo pa podjetja, ki imajo nizko dodatno vrednost.

Kako hitro bo ta transformacija potekala je vprašanje, dejstvo pa je da se je že začela. Vključevala bo tudi podjetja iz farmacevtskega sektorja, saj je varnostna mreža, ki jo zagotavlja zdravstvo, ključnega pomena pri zviševanju potrošnje.

Rast števila urbanih prebivalcev v mestih razvijajočih se držav je trend, ki prinaša vedno večji potrošni sektor in tega vlagatelji ne smejo zamuditi.
Priporoči članek prijatelju