Zgodovinsko statistike kažejo, da so obdobja padcev krajša od obdobij rasti in da v obdobjih nad 15 let donosnosti delnic presegajo tako inflacijo kot tudi obresti na bančnih depozitih.
Vlagatelji se morajo odločiti kam bodo vložili privarčevana sredstva. Če sprejmejo napačno odločitev, je rezultat lahko izredno neugoden. V preteklosti smo bili priča veliko negativnim obdobjem na delniških trgih. Prav tako smo bili deležni obdobij izrednih rasti. Zgodovina delniških trgov torej izkazuje velika nihanja v daljših časovnih obdobjih. Volatilnost ni torej nič novega.
Hiter pogled na gibanje delniških trgov v zadnjem stoletju kaže na to, da so trgi v obdobjih rasti pridobili več, kot so zatem izgubili. Vendar pa takšen pogled ni povsem objektiven, saj padec ne more preseči stotih odstotkov. Zato padci v višini okoli petdeset odstotkov kažejo na ogromne spremembe vrednosti.
Pogled na zgornjo tabelo sicer kaže, da so obdobja padcev krajša od obdobij rasti in praviloma trajajo nekaj let, najvišjo rast pa sta zabeležili Nemčija in Japonska v obdobju okrevanja po 2. svetovni vojni, medtem ko smo bili v zadnjem desetleju priča dvem obdobjem padanja tečajev (“dot.com balon 2000 in finančna kriza 2008). Ali bi lahko na osnovi tega podatka v prihodnje pričakovali obdobje ponovno visoke rasti tečajev delnic?
Odgovora na to vprašanje ne moremo podati z gotovostjo, zato pa lahko znova pogledamo tabelo delniškega indeksa EURO Stoxx 50, objavljeno v članku Mateja Tomažina "Zgodovinska resnica delniških trgov"
vir: KD Skladi (za večji prikaz kliknite na tabelo)
Po našem mnenju gre za eno najbolj nazornih tabel s pregledom dolgoročnih donosnosti delniških trgov.
Kot rečeno, tabela kaže letno donosnost delniškega indeksa EURO Stoxx 50. "V spodnjem levem kotu tabele lahko opazimo, da so letne donosnosti v obdobjih, ki so daljša od petnajst let, delnice vedno dosegale donosnost, s katero so premagovale tako inflacijo kot tudi obresti na bančnih depozitih. Tovrsten pogled na dolgoročnost je smiselno imeti tudi dandanes, ko se srečujemo s precejšnjim nezaupanjem vlagateljev do delniških trgov"; pravi Matej Tomažin.
Dolgoročno gledano torej potencial delniških trgov ne bi smel biti sporen. Drži pa tudi dejstvo, da s pregledom preteklih gibanj trga ni mogoče z gotovostjo napovedati prihodnjega gibanja trga. Vsekakor pa zgodovina nudi koristne napotke v časih vse večjega dvoma vlagateljske javnosti.
