Ker v starejših časih ustnih in pisnih dogovorov ni bilo mogoče kontrolirati na denarnih trgih, so se pri blagovnih menjavah pojavili t.i. različni vrednostni papirji, na katerih je bilo navedeno razmerje med dolžnikom in upnikom, kar je pripomoglo k hitrejšemu in prožnejšemu razvoju blagovne menjave.
Sprva so bili vrednostni papirji namenjeni predvsem zavarovanju plačil in terjatev, v kasnejšem obdobju pa so, tako kot še danes, predvsem dobili vlogo zbiranja kapitala. Poznamo več vrednostnih papirjev od najbolj poznanih navadnih delnic, raznih menic do obveznic in še druge. Tokrat bo opisan najmanj tvegan in najbolj razširjen vrednostni papir, t.j. obevznica z večine pomembnih vidikov.
Kaj sploh je obveznica?
Obveznica je vrednostni papir s katerim se izdajatelj (dolžnik) zavezuje, da bo kupcu (upniku) obveznice izplačal pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi obresti (kot nagrado za izposojen denar). Obveznice se izdajajo z namenom pridobivanja svežih sredstev oz. novega kapitala. Ker pa si izdajatelj s tem pridobi sredstva in s tem tudi dolg do kupca obveznice, se obveznica smatra za dolžniški in ne lastniški vrednostni papir, kot je na primer delnica. Obveznica je praviloma dolgoročni vrednostni papir, saj se pridobljena sredstva skupaj z obrestmi vračajajo po obdobju, ki je daljše od enega leta.
Ker je dolg sestavljen iz glavnice in pripadajočih obresti se pogostokrat celotni dolg ne izplača v enkratnem znesku temveč po obrokih, ki so vnaprej določeni (kuponsko izplačevanje).
In kdo izdaja obveznice? Po zakonu lahko država in vsaka pravna oseba izda obveznice, vendar mora izpolnjevati določene zakonske kriterije. Tega se v največji meri poslužuje naša država, nato posamezne poslovne banke ter tudi večja podjetja. Skupno vsem trem je seveda pridobiti kar se da najcenejši denar oziroma svež kapital s čim manjšimi stroški. Obveznice lahko kupujejo tako pravne kot tudi fizične osebe.
Seveda imajo obveznice tudi svoje prednosti in slabosti, zato je dobro preveriti izdajatelja obveznice pred nakupom. Najbolj pogoste so tako: državne (najbolj varne, manjši donosi), podjetniške (varnost je odvisna od uspešnosti poslovanja oz. bonitete podjetja, donosnost nekoliko višja) in bančne obveznice (te so po varnosti in donostnosti nekje med državnimi in podjetniškimi)...
Primerjava obveznica:delnica
Ker so obresti pri kupovanju obveznic že vnaprej znane za obdobje do vračila sredstev, je varnost naložbe mnogo višja kot pa pri nakupovanju (navadnih) delnic. Ker pa sta varnost in donostnost obratnosorazmerna pa nam večja varnost prinaša nižje donose in obratno. Glede na ročnost naložbe, delnica nima omejitev, medtem, ko imajo obveznice predpisan rok dospetja (ob izteku mora vlagatelj kupiti nove obveznice, če želi še naprej varčevati). Z vidika potencianega zaslužka, kot tudi špekuliranja je delnica boj privlačna naložba.
Izdajatelj obveznice mora sredstva vrniti s pripadajočimi obrestmi, kar v primeru delnic ni potrebno. Lastništvo delnic pomeni premoženjsko pravico, kot tudi pravico do udeležbe na dobičku v obliki dividend. Vlagatelj v obveznice ni lastnik podjetja in nima pravice do upravljanja podjetja.
Nasvet: Pri vlaganju oziroma varčevanju je smiselno pred iztekom daljšega varčevalnega obdobja za večjo varnost, svoja sredstva iz delnic »pretopiti« oz. zamenjati v obveznice, ki spadajo med bolj varne naložbe.
Primerjava obveznica:vezana bančna vloga
Obveznica je v večini primerov bolj donosna v primerjavi z bančnimi obresti. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi na daljše obdobje bolj primerno imeti denar naložen v obveznicah oz. v obvezniških vzajemnih skladih (seznam obveznških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji).
Bistvena je likvidnost same obveznice, saj je obveznica hitro unovčljiv papir in denar, ki je vložen v obveznice ni vezan. Obveznico lahko v primerjavi s hranilno vlogo prodamo (pred rokom dospetja) na borzi, medtem ko moramo pri bančni vlogi počakati, da se doba vezave izteče (ali v izjemnih primerih, ko sami prekinemo vezavo, vendar v tem primeru lahko ostanemo brez obresti).
Tveganje pri varčevanju v obveznicah lahko zmanjšamo, če vlagamo v obveznice čim več izdajateljev. Primerna in enostavna rešitev so obvezniški vzajemni skladi.
Donosnost treh izbranih obvezniških vzajemnih skladov v zadnjih treh letih - glede na 19. 10. 2011
Tako kot delniški skladi, lahko tudi obvezniški skladi vlagajo v več različnih tipov obveznic na različnih geografskih območjih. Tako je v zgornjem grafu prikazana donosnost obvezniškega sklada, ki vlaga v obveznice na razvitih trgih (NLB Skladi - Obvezniški EUR), na trgih v razvoju (ESPA BOND EMERGING-MARKETS) ter globalni obevzniški sklad (ALTA BOND). Najdonosnejši med njimi je bil sklad, ki ima sredstva vlagateljev naložena na trgih v razvoju in spada med bolj tvegane obvezniške sklade, medtem ko je bil z najnižjo, s približno 13-odstotno donosnostjo v zadnjih treh letih, sklad z globalno razpršitvijo sredstev. Z naložbo v obvezniške sklade lahko vlagatelj na hiter in enostaven način izboljša razmerje med tveganjem in donosnostjo svojih naložb.
Seznam vseh obvezniških skladov z dovoljenjem za trženje na slovenskem trgu.
