Znižanja svetovnih gospodarskih napovedi sta spodbudila tudi Banko Slovenije in UMAR k prilagoditvi napovedi za gospodarsko situacijo v Sloveniji.
Poglavitna dva dejavnika, ki sta prispevala k reviziji pričakovanj sta povezana s šibkejšim zunanjim povpraševanjem po naših proizvodih in trenutnim bančnim krčom kot posledico naraščajočih slabih posojil. UMAR še navaja, da so glavni dejavniki gospodarske upočasnitve poslabšanje pričakovanj podjetij in slaba rast zasebne potrošnje zaradi napovedane fiskalne konsolidacije, torej varčevanja države.
Lakshman Achutan iz ECRI-ja, ki je vodilna analitska hiša za napovedovanje poslovnih ciklov, je potrdil, da bo ameriška ekonomija zanesljivo zapadla v tehnično recesije. Ta inštitut je sicer pravilno napovedal zadnje 3 recesije, prav tako pa leta 2009 izhod iz nje. Pimco in JP Morgan recesijo napovedujeta tudi staremu kontinentu, pritisk na zakonodajalce k učinkovitem odgovoru pa se je s tem izrazito povečal. V tem okolju smo doživeli znižanje bonitete države in bank, kar nas je uvrstilo na slabši del liste EMU držav, katerim se kreditni pribitki zaradi trenutne krize povečujejo.
Koncept »too big to fail« spodbuja vodstva k rasti preko anorganskih prevzemov
Domači delniški trg nekako odseva še vedno visoko zadolženost podjetij. Zaradi svoje relativne velikosti velika slovenska podjetja dojemajo implicitno državno jamstvo (v obliki vloge države in paradržavnih skladov v lastniški strukturi) kot del koncepta »too big to fail« (prepomembni, da bi propadli), kar vodstva spodbuja k rasti podjetij preko anorganskih prevzemov. Inkrementalni učinek na profitabilnost je pri takih poslovnih odločitvah sekundarnega pomena, prav tako pa so zaveze o zniževanju finančnega vzvoda postavljene na stranski tir. V primeru poštenih tržnih razmer bi marsikatero od naših podjetij plačevalo višje pribitke na svoj bančni dolg.
Trenutek resnice lahko prinese sprememba lastništva katere od večjih slovenskih bank pa tudi rastoče depozitne obrestne mere, katerim smo priča zaradi višje percepcije tveganja države, slabšanja kapitalske ustreznosti bank in slabega sentimenta v evropskem finančnem prostoru.
Potrebno bo sprejeti neljube ukrepe
Prav te razmere postavljajo pred bodočo vlado visoke zahteve, saj bo potrebno sprejeti neljube ukrepe v zvezi s pokojninsko reformo, potrebna pa bo prodaja pomembnega dela državnega premoženja po precej nizkih cenah. Rezultati navedenega ne bodo vidni v kratkem, kar znižuje iniciativo novi izvršni oblasti. Dvig DDV-ja ponuja razumnejši odgovor za hitrejšo napolnitev državne malhe kot pa hitra optimizacija javnega sektorja, tako da nam kaj podobnega najbrž ne uide. Bistven del neznanke pa ostaja usoda razpleta krize EMU. Kredibilna rešitev bi vsekakor sprostila del bremena, vendar bi tudi prispevala k zamiku nujno potrebnih reform.
