Katera cena nafte je prava?

Članek slika

Najpogosteje uporabljeni referenčni vrednosti za surovo nafto sta teksaška lahka nafta WTI (West Texas Intermediate) in severnoatlantska mešanica Brent. Do nedavnega so tržne razmere narekovale, da se je zaradi razlike v ceni izplačalo izvažati severnoatlantsko nafto v ZDA, razliko v tržni ceni pa so narekovali transportni stroški.

Od sredine preteklega leta se je to razmerje obrnilo na glavo, saj je cena brenta (105 ameriških dolarjev) bistveno višja od WTI (83ameriških dolarjev), čemur na globalnih naftnih trgih nismo bili priča že vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Cena WTI je do določene mere podvržena trenutni zasedenosti zmogljivosti v centralnem skladišču v Cushingu v zvezni državi Oklahoma. Februarsko odprtje novega naftovoda (Keystone pipeline), ki je povezalo kanadska naftna polja s centralnim skladiščem, je povzročilo pravi ponudbeni šok, ki je popolnoma zapolnil skladiščne zmogljivosti. Morda še večji vpliv na ceno WTI pa imajo terminske pogodbe s surovo nafto. Zaradi izjemne likvidnosti terminskih pogodb na WTI (najbolj trgovalne terminske pogodbe na nafto), te služijo kot osnova za različne trgovalne (špekulativne) strategije. Zaradi strahu pred morebitno ponovno ohladitvijo  globalne ekonomije aktivnosti, je bila v zadnjem obdobju najpogosteje uporabljena strategija trgovanja kupovanje ameriških državnih obveznic in prodaja terminskih pogodb na WTI. Poplava ponudbe nafte in povečana prodaja terminskih pogodb sta povzročili negativen pritisk na ceno WTI. Če se v celinski Ameriki srečujemo s presežno ponudbo, za nasprotno stran Atlantika velja, da je bila tukaj ponudba začasno okrnjena. Del ponudbe, ki je bil pričakovan, je okrnjen zaradi napovedanih vzdrževalnih del na severnoatlantskih naftnih ploščadih. Še večji vpliv na ponudbeni strani pa je povzročila državljanka vojna v Libiji, zaradi katere je domala čez noč nepričakovano izpadel pomemben del proizvodnih zmogljivosti. Oboje pa ima za posledico relativno robustno ceno brenta.

Ko govorimo o WTI, se je treba zavedati, da ta odraža ceno ameriške »celinske« nafte. Večina prometa med ZDA in preostalim svetom poteka po Mehiškem zalivu. Tu se za referenčno vrednost uporablja lahka louisianska mešanica nafte, LLS (Light Louisina Sweet Crude Oil), katere cena v nasprotju z WTI bistveno bolj sledi ceni brenta. Kar je še posebej zanimivo je, da se je cena neosvinčenega goriva v ZDA v zadnjem obdobju oblikovala pretežno glede na gibanje cene LLS, ki je podobno kot brent bistveno višja od WTI. To pomeni, da cena nafte, ki jo naftna podjetja prodajajo rafinerijam, ne odraža cene WTI, ampak je bližje tisti, ki jo trg pripisuje LLS in brentu. Poleg tega večina večjih (predvsem ameriških) naftnih podjetij deluje globalno in surovo nafto prodaja na svetovnih trgih in ne zgolj na »celinskem« trgu ZDA. Na podlagi tega bi lahko sklenili, da so trenutni dobički naftnih podjetij bistveno bolj odvisni od gibanja vrednosti brenta. Presenetljivo  primerjava gibanja tržne vrednosti globalnega delniškega indeksa MSCI Energija (sestavljen je iz delnic največjih energetskih podjetij) z referenčnimi naftnimi vrednostmi kaže, da ta v nasprotju s pričakovanji sledi gibanju vrednosti WTI. Katera cena nafte je torej prava? Če smo za brent trdili, da bolje odraža realno stanje na globalnem naftnem trgu, je WTI preko terminskih pogodb bistveno bolj podvržen finančnim trgom, kjer vlagatelji očitno pričakujejo padec cene nafte. Tako kot v večini primerov tudi sedaj resnica leži nekje vmes.


Vir: Bloomberg

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Zakaj se rast vrednosti surovin in energentov ne odraža popolnoma v donosnosti točke vzajemnega sklada?

20.09.2010

S. Smigič

ZDA niso več največje svetovne potrošnice energije

18.10.2010

S. Smigič

Okrevanje ameriškega nepremičninskega trga

21.08.2012

S. Smigič