Če s posojilom kupimo delnice v napačnem trenutku, se nam lahko kaj hitro zgodi, da izgubimo še precej več, kot bi pri enaki naložbi izgubili z lastnim denarjem. Prav tako je možno delnice kupiti tudi s pomočjo strukturiranih finančnih produktov, ki vlagateljem omogočajo, da potencialni donos in nepredvidljivost naložbe prilagodijo svojim željam.
Uporaba posojila za nakup delnic
Nekatere banke in borzni člani omogočajo svojim vlagateljem nakup delnic tudi z uporabo posojila. Če tako kupimo delnice, ki imajo večji donos, kot znaša obrestna mera, bo to povečalo donos naložbe. Ima pa uporaba posojila tudi veliko past. Znesek je namreč banki treba vrniti, tudi če cene delnic padajo, in sicer takrat, ko zapade posojilo, in ne takrat, ko bi naložbo želeli prodati sami. Uporaba posojila tako poveča nepredvidljivost naložbe.
Če s posojilom kupimo delnice v napačnem trenutku, se nam lahko kaj hitro zgodi, da izgubimo še precej več, kot bi pri enaki naložbi izgubili z lastnim denarjem. Če bi tako na začetku leta 2005 vzeli devetmesečno posojilo po sedemodstotni efektivni obrestni meri, bi pri naložbi deset tisoč evrov v slovenske delnice (torej v indeks SBI 20) izgubili nekaj več kot 1.500 evrov, čeprav se je vrednost naložbe na trgu zmanjšala le za 864 evrov. Razliko sestavljajo bančne obresti in pristojbine za odobritev in zavarovanje posojila.
Uporaba strukturiranih finančnih produktov
Gre za produkte, ki vlagateljem omogočajo, da potencialni donos in nepredvidljivost naložbe prilagodijo svojim željam. Tako lahko denimo z nakupom »turbo certifikata« na delnice Gorenja prejmemo dvakrat tolikšen donos, kot ga delnica doseže na trgu. Na žalost je logika podobna tudi v obdobjih, ko delnica Gorenja pada.
Trenutno je mogoče kupiti certifikate, ki z donosi sledijo večini slovenskih (in seveda tudi svetovnih) likvidnih delnic. S certifikati se večinoma trguje na borzah na Dunaju ter v Stuttgartu in Frankfurtu. Najpomembnejše pri njihovi uporabi je, da se dobro pozanimamo o njihovem delovanju in da nas veliki donosi posameznih produktov v preteklosti ne zavedejo v kupovanje preveč nepredvidljivih naložb.
Industrija izdajanja certifikatov je izjemno dinamična in v svetu se vsak dan pojavljajo nove vrste certifikatov, s katerimi si banke prizadevajo zadovoljiti želje vlagateljev. Najbolj uveljavljeni so indeksni certifikat, certifikat z bonusom in certifikat z diskontom.
Indeksni certifikat natančno sledi vrednosti indeksa. Če indeks zraste za 14 odstotkov, bo tudi donosnost certifikata znašala natanko 14 odstotkov. Certifkat z bonusom vlagatelju prinaša dodatni donos, če je indeks (ali delnica) v okviru izbranega in vnaprej določenega razpona. Tako je lahko določeno, da vlagatelj prejme 150 evrov (ob začetni ceni certifikata 100 evrov), če je vrednost indeksa med deset tisoč in 15 tisoč točk.
Ti certifikati lahko vključujejo tudi zajamčeno vrednost. Vlagatelj tako tudi ob padcih indeksa za 50 in več odstotkov prejme denimo vsaj 70 evrov. Navadno pa je določena tudi zgornja meja (čeprav to ni nujno). V tem primeru vlagatelj tudi pri rasti indeksa nad denimo 17 tisoč točk zasluži »le« 150 evrov.
Certifikat z diskontom vlagatelju omogoči, da neko delnico ali indeks kupi z diskontom. Čeprav se denimo z delnicami Krke na borzi trguje na primer po ceni 120 evrov, se lahko vrednost certifikata glasi na 100 evrov. S tem ima vlagatelj takojšen donos 20 evrov, ki hkrati pomeni tudi dodatno varnost, saj izgubi del vrednosti naložbe le, če se cena Krke zniža pod 100 evrov. Certifikati z diskontom imajo vedno določeno zgornjo mejo; se pravi, če cena Krke zraste na primer do cene 160 evrov, vlagatelj vseeno prejme le 120 evrov.
Knjigo "Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati" avtorja Simona Mastnaka lahko naročite tukaj.
