…so se v zadnjem času gibali kapitalski trgi, kar je medtem sicer privedlo do deloma razveseljivih vzponov na mednarodnih delniških trgih, vendar pa ne do trajnega obrata trenda.
Strah in s tem negotovost glede prihodnjega gospodarskega razvoja ter nerešen položaj dolžniške krize EU sta v celoti obvladovala trge. In kako se je vse to izrazilo? Evropska centralna banka (ECB) je morala okrepiti likvidnostne mostove na denarnem trgu, nove najvišje vrednosti so deloma dosegali tako stroški zavarovanja za nemške (!) državne obveznice, kot tudi pribitki za tveganje pri državnih obveznicah držav z obrobja EU, in se v segmentu podjetniških obveznic povzpeli na najvišjo vrednost zadnjih dveh let.
Preberite tudi: Naložbeni pregled trgov
Po drugi strani pa se je upanje gibalo na tankem ledu. Konjunkturni kazalniki so se v najboljšem primeru izkazali za povprečne in Mednarodni denarni sklad (MDS) je, ne posebej presenetljivo, umaknil svoje napovedi rasti za prihodnji dve leti. Poleg tega se je razen bonitetne ocene nekaterih bank, znižala tudi bonitetna ocena Italije. Tukaj ni dosti pomagala niti ponovna denarno-politična podpora v višini 400 milijard ameriških dolarjev ameriške centralne banke Fed. Samo vlagatelji v državne obveznice z najboljšo boniteto so se lahko veselili, kajti pomena slednjih kot varnega pristana – kljub negativnim realnim donosom – ne bo mogoče tako hitro spodkopati.
Upanje in strah gresta v naslednji krog. Ekspanzivna denarna politika, ki je svojo pozornost od boja proti inflaciji preusmerila v podporo rasti, skupaj s padanjem cen surovin, negativnimi realnimi obrestmi in podjetniškim sektorjem, ki se nahaja v dobri kondiciji, pa vendarle podpirajo domnevo, da je zdrs v ponovno recesijo malo verjeten.
Bližajoče se obdobje poročil za tretje četrtletje 2011 bi sicer lahko imelo učinek stabilizacije zaradi solidnih bilančnih razmerij, dobrega obsega naročil in visokega obsega gotovine pri podjetjih, vendar pa ni pričakovati da bi generiralo impulze za trajen preobrat trenda. Nadaljnje revizije pričakovanega prometa in dobička bi lahko, čeprav so deloma vključene v ceno, delovale obremenilno. Privlačno vrednotenje delnic – absolutno in tudi relativno, glede na obveznice – deloma z regionalnimi padci za več kot 30 %, glede na povprečje zadnjih 10 let1, pa bi trgu vendarle lahko nudilo potrebno oporo. Kako že pravi francoski filozof Gabriel Marcel? „Upanje je lep spomin na prihodnost”
V tem smislu vas pozdravlja Vaš Stefan Scheurer
