Zadnje obdobje je poskrbelo za izredno negotovost med vlagatelji, saj so ti še vedno neodločeni ali je ameriško gospodarstvo v stanju upočasnjenega okrevanja ali bo ponovno zdrsnilo v recesijo. Domače upravljavce naložb ter analitike smo vprašali kakšna so njihova pričakovanja glede dogajanja na kapitalskih trgih in v gospodarstvu.
Bloomberg je povzel pričakovanja skupine analitikov, ki pričakujejo v letošnjem letu več kot 10 odstotno rast ameriškega indeksa S&P 500. Na drugi strani Roubini opozarja, da je scenarij dvojnega dna še vedno možen, če ne verjeten. Se, kot ponavadi, resnica skriva nekje na sredini obeh trditev?
Peter Jenčič, upravljavec, ALTA Skladi:
Drži, da je trenutno eno od najpomembnejših vprašanj, ki si jih zastavljajo analitiki in ekonomisti, ali smo priča zgolj upočasnitvi rasti ali pa gre za t.i. scenarij dvojnega dna. Po preteku davčnih olajšav ter drugih fiskalnih ukrepov, s katerimi so države delovale ekspanzivno, je prišlo do znižanih stopenj rasti ter upada tako PMI indeksov, kot tudi vodečih pokazateljev (ang.leading indeksov). Na začetku odgovora na vaše vprašanje je potrebno razjasniti vsaj dve stvari. Prvič – delniški indeksi, četudi so lahko pomemben vir informacij o stanju gospodarstva, so nagnjeni k dajanju napačnih signalov. In drugič – dogajanje na trgu dolžniških vrednostnih papirjev zgodovinsko ni pokazatelj oz napoved deflacije.
Opozorila dr. Roubinija so na mestu. V svojem intervjuju za televizijo CNBC je 26.8. med razloge za tako razmišljanje navedel nižjo gospodarsko rast v drugem četrtletju letos in napovedano slabšo drugo polovico leta. Dejal je še, da je bila večina pretekle rasti posledica kopičenja zalog in da utegnejo predhodni pozitivni dejavniki postati veter v prsa. Izpostavil je stimulacijske svežnje, ki se počasi iztekajo, efekt osnove (base effect) , hkrati pa je kritiziral pričakovanja o novem tiskanju denarja (quantitative easing), saj naj bi pri bankah obstajalo 1000 milijard presežnih rezerv. Roubini meni, da dodatnih 500 milijard rezerv banke ne potrebujejo. Kljub tem negativnim izhodiščem je Roubini v tem komentarju daleč stran od preroka, ki je rekel, da se bo nekaj zgodilo z gotovostjo, saj temu scenariju pripisuje 40 odstotno verjetnost.
Na drugi strani pa množica neodvisnih raziskovalnih družb meni, da je verjetnost za double-dip blizu ničle. Na napačno tolmačenje vodečih pokazateljev stalno opozarja ECRI. Trdijo, da smo priča zgolj zastoju gospodarske aktivnosti, ki je običajen pri izhodih iz recesij. Tudi v družbi GaveKal trdijo, da obstajata dve večji tveganji za scenarij dvojnega dna. Prvo je dogodek, ki bi bil podobne magnitude, kot je bil stečaj Lehman Brothers, le da bi do njega prišlo v Evropi. Z dogovorom evropskih držav v maju se je to tveganje močno zmanjšalo. Drugo tveganje pa je preveč agresivno krčenje proračunskih izdatkov zaradi skrbi pred dražjim zadolževanjem na kreditnem trgu. V družbi menijo, da je verjetnost, da bi cel svet preveč agresivno krčil proračunske izdatke, minimalna. Raziskovalna družba BCA na podlagi izsledkov lastnega modela trdi, da je verjetnost za recesijo trenutno blizu ničle.
Vprašanje, ki se zastavlja na podlagi zapisanega, je, ali je za države primernejša fiskalna vzdržnost ali višji proračunski primanjkljaji za podporo gospodarstvu. V tabor pristašev slednje ideje se uvrščajo med drugim Martin Wolf, Paul Krugman, Larry Summers, Brad DeLong in Barry Eichengreen, za krčenje izdatkov ter nove vire proračunskih prihodkov pa se zavzemata med drugimi Kenneth Rogoff in Niall Ferguson. Odločitev za en ali drug tabor je ni enostavna, a so države, katerim se pripisuje določen tip ukrepanja, v povsem različnih situacijah. Pri Grčiji in ostalih zadolženih evropskih državah druge možnosti, kot interne devalvacije, na podoben način kot v primeru Estonije, Latvije in Litve, ne gre pričakovati.
Osebno vztrajam pri tezi, da je šibko okrevanje v razvitem svetu, predvsem v ZDA, katerega bodo na vsak način zagotovili z uporabo kombinacije ekspanzivne monetarne in fiskalne politike idealno izhodišče za outperformance hitrorastočega dela sveta. Menim, da se z dogajanjem v ZDA spreminja svetovna funding currency, ki v tem primeru postaja USD, kar se bo odrazilo na povečani likvidnosti na drugem delu sveta, predvsem v Aziji. Podobno izhodišče nam je v preteklosti ponujala Japonska, kjer je preko jen carry tradea prišlo do rasti kupne moči v ZDA. Tokrat je valuta druga in drugi je tudi »upravičenec«.
Gorazd Belavič, upravljavec, Abančna DZU:
Analitiki in Roubini ne govorijo o isti stvari. Prvi namreč napovedujejo gibanje delniškega trga, ki ga determinirajo rezultati poslovanja podjetij, psihologija vlagateljev itd., Roubini pa govori o gospodarski rasti. Hipotetično imajo torej lahko oboji prav – delniški trgi lahko zrastejo do konca 2010, razvita gospodarstva pa padejo (nazaj) v recesijo. Osebno sem sicer zadržan do Roubinijevih skrajnih stališč, saj se slišijo v glavnem njegove apokaliptične napovedi, bolj malo pa predlogi reševalnih dejanj. Verjetno bi se morali vprašati tudi o njegovem poslanstvu – zaenkrat mu je vloga zvonarja namreč prinesla veliko ugleda in slave. Se pa z njim strinjam, da bodo reakcije vlad (predvsem euroobmočja), glede na naravo trenutne krize (visoka zadolženost držav, ki jo spremlja s slabimi naložbami prežet finančni sektor), imele nadpovprečni vpliv na delniške trge. Varčevalni ukrepi držav, katerim lahko dodamo tudi konzervativno kreditno politiko bank, zavirajo vsakršno potrošnjo (zasebno, državno in investicijsko), kar se bo zrcalilo v rezultatih poslovanja podjetij, potrošniškem razpoloženju in v končni fazi tudi pri zmanjšani nagnjenosti vlagateljev k tveganju. So pa to, zopet po mojem mnenju, pravilni ukrepi, saj je stabilizacija javnih in zasebnih financ še kako potrebna, poleg tega alternativa – nadaljevanje monetarnih in fiskalnih spodbud – odpira kvečjemu nove skrbi. Z mano se ne bodo strinjali številni ekonomisti in dirigenti ekonomske politike ZDA, a »varčevalna« usmeritev bi lahko bila na srednji rok celo pozitivno sprejeta na delniških trgih.
Aleš Šoba, CFA, Krekova DZU:
Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da se ameriško gospodarstvo močno ohlaja. Čeprav je bilo za pričakovati, da bo v tem delu poslovnega cikla, gospodarska rast upadla po začetnem vzponu (kar gre zasluga fiskalnim spodbudam in povečanju zalog), pa zadnji podatki pričajo, da potrošnja gospodinjstev in investicije podjetij ne okrevajo tako, da bi lahko pričakovali vzdržno okrevanje. Tudi dogajanje na trgu dela priča o tem, da se lahko stopnja brezposelnosti v naslednjih mesecih znova poveča. Ali bomo priča novi recesiji (dva zaporedna četrtletna padca BDP) ali ne, niti ni tako pomembni. Kar sedaj spremljamo, je eno izmed najšibkejših okrevanj ameriškega gospodarstva po recesiji, kar glede na vse spodbude (fiskalne in monetarne), priča o tem v kakšnem slabem stanju je ameriško gospodarstvo. Vrednost delnic bo v naslednjih tednih pod pritiskom negativnih makroekonomskih podatkov, katalizator za rast bo prišel s strani ameriške centralne banke, ko bodo objavili nov program QE2 (kvantitativno lajšanje), kar bi lahko pomenilo, da bodo delnice ob koncu leta višje, kot so danes.
Aleš Čačovič, Ilirika DZU:
Ja lahko bi tako rekli. Pravzaprav najbolj verjeten je nepravi W, ki smo ga imeli v zgodovini vsaj z vidika ZDA že večkrat. Gre za to, da se gospodarska rast ohladi proti ničelni rasti in se potem zopet odbije. V tem primeru ne pride do pravega W-ja, saj tehnično ne pride do recesije.
Bolj pomembno je vprašanje, kaj bo po vnovičnem odboju rasti BDP. Ali bo sledila rast s pod ali nad potencialnim BDP. Kajti, če rast pod potencialnim BDP, potem ZDA ali S&P 500 ne bo veljalo za relativno dobro delniško naložbeno območje, temveč bo to kje drugje. Recimo v južni Aziji.
Blaž Bračič, upravljavec, NLB Skladi:
Kratkoročnim napovedim donosnosti se v družbi NLB Skladi izogibamo, saj izkušnje kažejo, da so te na tako kratek rok zelo nezanesljive. Enostavno preveč je nenapovedljivih dejavnikov, zelo pomemben med njimi je gotovo tudi psihologija vlagateljev. Kljub temu lahko povemo, da pri naložbah do konca leta preferiramo delniške naložbe v primerjavi z obvezniški naložbami in denarjem, saj že dividendna donosnost marsikje presega donosnost do dospetja obveznic. Med delniškimi naložbami smo bolj naklonjeni razvitim delniškim trgom v primerjavi s porajajočimi se kapitalskimi trgi, med razvitimi delniškimi trgi pa smo malenkost bolj naklonjeni ZDA v primerjavi z Evropo in razvito Azijo.
Mitja Svoljšak, upravljavec NFD d.o.o.:
Kdo bi vedel? Roubini ali »skupina analitikov«? Resnica se lahko skriva tako nekje na sredini kot na obeh koncih ter povsod vmes. Verjetnost je velikokrat res najvišja nekje na sredini, toda kolikokrat smo jih v zadnjih desetih, petnajstih letih že dobili po prstih od debelih repov porazdelitev? Makroekonomski podatki se v zadnjem času slabšajo, kar ni niti presenetljivo niti nič napačnega, še posebej če pogledamo situacijo na Kitajskem in v Indiji. Gospod Roubini bi mene osebno še najbolj razveselil in vlagateljem naredil največjo uslugo, če bi napovedal verjetnost trojnega dna.
Irena Fratnik Brajdih, Finančna analitičarka, Primorski skladi d.d.:
Kakšna bo resnica bo pokazal čas. Mislim da scenarij dvojnega dna ni verjeten, seveda pa bodo vprašanja povezana z nedisciplinirano fiskalno politiko v južnih članicah evroobmočja, visoka brezposelnost, šibko okrevanje nepremičninskega trga, vplivali na povečano nihajnost na delniških trgih.
