Prejšnji teden je vsaj z vidika gibanj delniških indeksov vlagateljem prinesel nekaj olajšanja. Tudi politikom v Evropi postaja vse bolj jasno, da se bankrotu Grčije ne bo dalo izogniti. Pri tem ni toliko pomemben sam bankrot Grčije kot vpliv tega dogodka na najbolj zadolžene države. Na domačem trgu pa je odmevala novica o morebitni dvojni kotaciji ključnih slovenskih delnic: v Ljubljani in na Dunaju.
Prejšnji teden je vsaj z vidika gibanj delniških indeksov vlagateljem prinesel nekaj olajšanja. S&P500 je imel v minulem tednu 5,4-odstotno rast, DAX, ki je bil močno tepen avgusta in v začetku septembra, pa je zrasel za 7,4 odstotka. Po drugi strani teden ni prinesel olajšanja z vidika makroekonomskih podatkov in političnega dogajanja.
Tudi politikom v Evropi postaja vse bolj jasno, da se bankrotu Grčije ne bo dalo izogniti. Pri tem ni toliko pomemben sam bankrot Grčije kot vpliv tega dogodka na države, kot so Španija, Portugalska in Italija. Zato se moramo ponavljati. Na trgu je v tem trenutku pomembno biti zelo previden in zadržan pri investiranju.
Na LJSE odmeva novica o dvojni kotaciji delnic
Na domačem trgu pa je odmevala novica o morebitni dvojni kotaciji ključnih slovenskih delnic: v Ljubljani in na Dunaju. Poteza je na neki način pričakovana in logična, saj se s tem poveča krog potencialnih tujih vlagateljev v slovenske delnice, prek tega pa potencial za višjo likvidnost in s tem višje cene delnic. To je dobro. Na drugi strani se morajo tako vlagatelji kot podjetja zavedati, da za višjo likvidnost oziroma zanimanje tujih vlagateljev ni dovolj le ustrezna borzna infrastruktura, temveč tudi promocija delnice s strani podjetja. Tu pa ne gre le za sodelovanje na konferencah, temveč tudi za uspešno poslovanje, ki se v zadnjem času izboljšuje, in dobro korporativno upravljanje. Gre za delovanje v korist delničarjem, pri tem pa sprejemanje težkih in tveganih odločitev. Skratka, zavedanje, da je treba za uspeh imeti dobro idejo in za njeno izvršitev težko garati. V ozadju pa tak menedžment potrebuje tudi ustreznega lastnika, ki razume poslovni svet in tveganja ter ga posledično tudi podpira. Na tem področju se na žalost v preteklosti nekatera podjetja in država kot pomemben lastnik niso izkazala.
Poteza Intela primer dobrega poslovanja
Dober primer je Intel, kjer se menedžment trudi za visoko donosnost kapitala, pri čemer ga v to silijo tako analitiki kot vlagatelji. V luči sprejemanja odločitev v korist delničarjev je v minulem tednu tako Intel izdal za pet milijard dolarjev obveznic, ki jih bo podjetje porabilo za dividende in odkupe lastnih delnic. Na prvi pogled čudno, a povsem logično. Podjetje si bo zaradi trenutnih razmer na trgu obrestnih mer, dobrega poslovanja in zelo zdravih bilanc denar izposodilo po obrestni meri pod 3 odstotki, vložilo pa v lastne delnice, ki imajo 3,5-odstotni dividendni donos in 10-odstotno dobičkovno donosnost. Na tak način bo po ocenah nekaterih analitikov za 4 odstotke povišalo dobiček na delnico. Skratka, poteza v korist delničarjev - za kar je menedžment tudi plačan.
