Maja prodaj in se vrni septembra nazaj

Maja prodaj in se vrni septembra nazaj

Eden od številnih borznih rekov gre v slovenskem prevodu približno takole: Maja prodaj in se z borze podaj, a se vrni septembra nazaj. Stara, nekateri bi dejali oguljena in še skoraj folklorna fraza, opisuje splošno dojemanje sezonskosti delniškega trga, ki naj bi vodila v to, da so v omenjenem obdobju ustvarjeni donosi podpovprečni.

Čeprav boste našli tako empirične dokaze, ki podpirajo frazo, kot tudi takšne, ki ji oporekajo, pa se zdi, da bi vsaj letos utegnila celo držati. Tečaji delnic in drugih višje tveganih naložb so se namreč od maja naprej topili kot led na poletni pripeki.

Kaj bi se utegnilo dogajati v pihodnjih mesecih?

Zdi se, da je september prinesel nekoliko več opore vsaj delu delniških trgov. In kaj bi se utegnilo dogajati v naslednjih mesecih? Bomo res priča okrevanju delniških tečajev in rasti v naslednjih dvanajstih mesecih? Navsezadnje so se ob upadu tečajev premije za tveganje vračunane v delnice na vseh trgih povzpele na ravni, ki bi jih lahko s stališča zgodovine označili za skrajne. To seveda ne pomeni, da se ne morejo še povečati, še zlasti če bomo priča ostri recesiji in s tem zlasti poglabljanju težav v državnih blagajnah v razvitih državah.

Tokrat smo si ogledali, kaj pričakujejo strategi investicijske banke Goldman Sachs?

Pričakujejo, da se bo izkazalo, da vendarle prihodnost ne bo tako črna, kot se mogoče zdi, in da bomo priča rasti tečajev delnic iz olajšanja, ki bo s tem nastalo. Če upoštevamo še napovedi valutnega razmerja med evrom in dolarjem in njihove ciljne ravni za naložbene kategorije, imajo največ potenciala azijske delnice, ki naj bi se okrepile za dvajset odstotkov, medtem ko so strategi najbolj previdni glede ameriških delnic, ki naj bi se le neznatno okrepile. Portfeljski denar naj bi se selil tudi na blagovne borze, kar naj bi potisnilo navzgor ceno soda ameriške surove nafte za okroglih trideset odstotkov. Prišlo naj bi manjšega bega denarja iz varnih naložb, kot so denimo državne obveznice. Strategi namreč pričakujejo rast donosnosti do dospetja na obeh straneh Atlantika za več kot polovico v roku enega leta. Denimo donosnost do dospetja 10-letnih nemških državnih obveznic naj bi poskočila na 3 odstotke, kar bi pomenilo, da bi se tečaj omenjenih obveznic pocenil kar za okroglih 12 odstotkov. Tudi zlato v takšnem okolju ne bi zadostilo visokim pričakovanjem, saj naj bi se, preračunano v evre, tudi nekoliko pocenilo. Napovedi so sicer pregovorno napačne, vseeno pa se zdi, da v zadnjih tednih trg dobiva bolj trdno oporo in da vseeno prvi septembrski podatki o gospodarski aktivnosti niso tako črni, kot so se nekateri bali.    

Priporoči članek prijatelju