»Emerging markets« avgusta v rdečem

K temu so na eni strani pripomogli nadaljnji znaki slabenja gospodarske rasti povsod po svetu, zlasti pa v velikih gospodarskih centrih, kot so ZDA in Evropa. Dodatna obremenitev so bile še vedno prisotne negotovosti v zvezi s krizo zadolževanja v evrskem območju. Verjetnost recesije v ZDA v teku naslednjih četrtletij se je občutno zvišala. Četudi so republikanci in demokrati pri svojem snovanju in popravkih proračuna večje varčevalne ukrepe preložili na čas po letu 2012, pa se pri udeležencih na trgu po padcu bonitetne ocene glede kreditne sposobnosti vedno bolj širi spoznanje, da lahko od javne strani v prihodnje pričakujejo le zgolj omejene ukrepe za stimulacijo gospodarstva. Hkrati ostajajo pod pritiskom ameriški potrošniki – vzrok tega je še vedno visoko zadolževanje, prisotna visoka brezposelnost in še naprej šibek nepremičninski sektor. Vprašanje se zato zdaj vedno manj glasi, ali bo prišlo do vnovične recesije v največjem gospodarstvu na svetu, temveč kako globoka bo ta recesija in kako dolgo bo trajala.

Skrbi glede recesije kazijo tudi sliko območja evra spričo še naprej trajajoče krize zadolževanja in državnih varčevalnih ukrepov, ki so jih v skoraj vseh državah EU že sprejeli ali pa jih šele bodo. Na finančnih trgih se vedno bolj pod vprašaj postavlja stabilnost celotnega evropskega bančnega sistema. Nekaj bančnih menedžerjev in opazovalcev že govori o podobni ali celo bolj kritični situaciji, kot smo ji bili priča po stečaju ameriške investicijske banke Lehman Brothers jeseni 2008. V vrtincu hudega pritiska so se tako znašli tudi tečaji več ameriških in vzhodnoevropskih bank. Politika spričo različnih interesov številnih držav članic EU na ravni celotne Evrope komaj lahko ukrepa in deluje, k temu pa je treba kot oteževalno okoliščino dodati še ustavnopravne probleme v mnogih državah evrskega območja. V evrskem območju se tako zdi, da je do nadaljnjega celotni krizni menedžment v rokah in v breme ECB. Vendar pa to nasprotuje tako njeni filozofiji kot njenemu mandatu, vlade v prizadetih državah pa tako rekoč nagovarja, da se svojih politično tako nepriljubljenih ukrepov lotevajo polovičarsko in se namesto tega zanašajo na ECB. Tako smo to lahko opazovali v Italiji, kjer je napovedani varčevalni paket spet močno oslabel, potem ko je ECB s svojimi nakupi ponovno stabilizirala tečaje italijanskih državnih obveznic. Kljub vsem tem negativnih novicam pa je denimo Češka pozitivno presenetila. Tako je Standard & Poors kreditno sposobnost države zvišala za dve stopnji navzgor na AA-.

Konjunkturni kazalniki kažejo za narodna gospodarstva na novih trgih v smeri nadaljnje, občutne slabitve dinamike rasti. V primerjavi z večino razvitih industrijskih držav je sicer rast še vedno zelo udobna. Vzporedno z gospodarsko slabitvijo pa se zdi, da so v državah na meji razvitosti tudi stopnje inflacije zdaj že dejansko presegle najvišje ravni. Padec cen surovin in še vedno po večini restriktivna politika emisijskih bank na novih trgih pa bodo v naslednjih mesecih najverjetneje doprinesle k občutni pomiritvi situacije glede inflacije. To bi lahko tako centralnim bankam kot vladam v državah na meji razvitosti ponovno zagotovilo večji manevrski prostor, da v primeru močnejše slabitve gospodarstva posežejo po ukrepih za stimulacijo konjunkture. Zato ocenjujemo, da je večina novih trgov spričo njihovih rastočih finančnih virov in njihovih močno rastočih notranjih trgov na morebitno svetovno slabitev gospodarske dinamike relativno dobro pripravljena.

Pregled po državah

Kitajska

Čeprav so Kitajski v preteklosti priznavali določeno lastno dinamiko (lokomotiva konjunkture, davčni svežnji), pa se z vsako negativno informacijo o konjunkturi na mednarodni ravni krepijo tudi bojazni pred "trdim pristankom" kitajskega gospodarstva. Zato toliko bolj preseneča, da so pri objavi novih podatkih nazadnje v ospredje postavili negativne vidike. Po objavah predhodnega indeksa nabavnih menedžerjev sodeč se je ta za predelovalno obrt sicer nekoliko zvišal, in sicer z 49,3 na vmesnih 49,8 indeksne točke. S tem je sicer še vedno pod pragom 50 točk, kar bi kazalo v smeri rasti, posebej pa je v oči zbodel naslednji negativni dejavnik: občutno se je v primerjavi s preteklim mesecem poslabšala situacija naročil. Izvoz je bil nasprotno boljši kot v preteklih mesecih. Ta učinek pa se najverjetneje ne bo več dolgo ohranil ob pojemanju moči mednarodnega gospodarstva. Na skupni ravni lahko indeks nabavnih menedžerjev pri stopnji 48 - 49 točk sicer še vedno kaže v smeri rasti industrijske proizvodnje v višini 12 - 13 % in BDP za realnih 9 %. Na splošno torej konjunkturni podatki ne nakazujejo morebitnega trdega pristanka, temveč kvečjemu slabitev. Tudi v letu 2012 naj bi bilo mogoče doseči rast 8 - 9 % BDP.

Kitajski delniški trg je avgusta v skladu s svetovnim trendom popustil, zlasti pa so se po rahlem minusu za okoli 5 % primerljivo ponovno dokazale delnice „A“, s katerimi se trguje v Šanghaju. Nasprotno so kitajske delnice „H“, ki kotirajo v Hongkongu, padle za kar 12 %.

Indija

Indijska emisijska banka bo imela 16. septembra svoje naslednje zasedanje in trg po večini pričakuje nadaljnje (in najverjetneje zadnje) zvišanje obresti. Toda predstavljati si je mogoče, da varuhi valute spričo jasno skaljene globalne konjunkturne slike tega koraka ne bodo naredili in bodo najprej nekoliko počakali. Sicer bo imela Indija z rastjo okoli 7,5 - 8 % v obdobju 2011/2012 stabilno rast in je veliko manj odvisna od konjunkture v ZDA in v Evropi kot večina drugih držav na meji razvitosti. Kajti glede rasti je Indija spričo nižje izvozne kvote in obsežnega povpraševanja na notranjem trgu manj odvisna od mednarodnega razvoja. Večji in pozitivnejši učinek utegne imeti globalno ohlajanje konjunkture na stopnje inflacije v Indiji, ki še vedno trmasto vztrajajo na svojih visokih ravneh okoli 9 %. Sprememba trenda navzdol pase že kaže, do konca leta naj bi se gibanje navzdol le še okrepilo. Slednje lahko pospeši še delniški trg v zadnjem četrtletju, ki je avgusta v skladu s svetovnim trendom popustil za okoli 9 %.

Brazilija

V Braziliji je emisijska banka proti koncu meseca nepričakovano presenetila z močnim znižanjem obresti za 0,50 %. Ker doslej trdovratno visoka inflacija dejansko ne upravičuje tako močnega zvišanja obresti, so ta korak po večini razlagali negativno - kot znak za to, da si centralna banka dela večje skrbi zaradi močnega slabenja gospodarstva. Pričakovanja rasti BDP za celotno leto so znižali navzdol; večina analitikov in ekonomistov pa za leto 2011 izhaja iz rasti pribl. 3,7 %. Vendar se zdi, da je hitri let brazilskega reala zaenkrat končan; valuta je v primerjavi z ameriškim dolarjem nazadnje močno devalvirala. Morebiti je bil tak učinek eden od ciljev pri odločanju o obresti emisijske banke.

Brazilski delniški trg je kot dejansko vse svetovne borze avgusta zabeležil občuten minus; a je bil v mednarodni primerjavi še dokaj zmeren. Trg so podrle zlasti delnice, občutljive na obresti, kot so banke in potrošniški vrednostni papirji, ki so imeli spričo znižanja obresti emisijske banke posebno prednost in ki so v preteklim mesecih hudo trpeli zaradi zviševanja obresti.

Rusija

Rusko gospodarsko okrevanje ponovno izgublja dinamiko; gospodarstvo naj bi v drugem četrtletju 2011 sicer poraslo s stopnjo rasti v višini 3,4 % v primerjavi s 4,1 % v prvem četrtletju. Indeksi nabavnih menedžerjev in industrijska proizvodnja kažeta na nadaljnje pešanje v naslednjih mesecih. Vlada je medtem konkretizirala svoje proračunsko načrtovanje za prihodnja leta. Tako naj bi državni dolg do konca leta 2014 porasel na okoli 17 % BDP (s pribl. 11 %, ki se pričakujejo za konec leta 2011). Velika neznanka v tej zvezi ostaja za Rusijo seveda razvoj cen surove nafte. Če bo padala še močneje, bo proračunski primanjkljaj občutno višji kot načrtovano. Vlada je poleg tega napovedala širitev svojih privatizacijskih ukrepov – tako naj bi se v obdobju med 2012 in 2017 prodale oz. znižale državne obveznice 13 podjetjem. Rubelj je bil v mesečni primerjavi z valutno košarico evro-ameriški dolar občutno šibkejši, zlasti zaradi padca cene nafte. V teh okoliščinah so padle tudi cene ruskih obveznic; donosi so v začetku meseca relativno močno porasli. Ruski delniški trg je avgusta popustil za okoli 11 % (merjeno po MICEX). Zlasti so bile šibke delnice bank in jeklarske industrije. Nasprotno pa so pridobili številni proizvajalci plemenitih kovin – v prid so jim bile rastoče cene zlata.

Turčija

Turška centralna banka je udeležence na trgu v začetku avgusta presenetila z izrednim znižanjem vodilne obrestne mere. Ta korak so utemeljili z zadnjimi jasno slabšimi globalnimi obeti glede konjunkture in popuščanjem gospodarske dinamike drugih držav. Spričo nazadnje uspešnih kazalnikov rasti za turško gospodarstvo je ta ukrep presenetil; centralna banka je namreč ponovno poudarila svojo voljo, da se odziva kar najbolj daljnovidno. Stopnja inflacije je nazadnje spet presenetila pozitivno, saj so cene porasle „le“ za 6,3 % na letni osnovi, kar je emisijski banki olajšalo argumentacijo glede znižanja obresti. Posledica tega koraka je bila devalvacija turške lire, tečaji turških državnih obveznic pa so porasli. Največji izziv ostaja aktualno zelo visok primanjkljaj plačilne bilance države – relativno močna devalvacija valute letos pa naj bi ublažila učinek proti koncu leta. Centralna banka ima v teh okoliščinah, spričo pomanjkanja pritiska inflacije in pešanja konjunkturne dinamike, dovolj manevrskega prostora za nadaljnja zniževanja obresti.

Delniški indeks ISE-100 na carigrajski borzi je v okviru svetovnih zdrsov delniških tečajev padel za več kot 20 %, a je nato skoraj polovico teh izgub nadoknadil v teku meseca. Delnice bank so se dobro zoperstavile splošnemu evropskemu trendu. Poleg znižanja obresti so na njihove tečaje zlasti vplivali boljši četrtletni rezultati od pričakovanih. Pozitivno je na vzdušje vplivala tudi objava vladnih načrtov, ki v prihodnje povečujejo možnosti za lastne odkupe delnic za podjetja, ki kotirajo na borzi – četudi v ta namen še niso bili sprejeti konkretni sklepi.

Poljska

Poljsko gospodarstvo še naprej ohranja status trenutno najbolj dinamičnega v regiji. Bistveni gonilni sili 2. četrtletja so bile investicije in robustno notranje domače povpraševanje. Upočasnitev lahko zabeležimo le pri prodaji industrijske proizvodnje, saj pozitivna dinamika zadnjih mesecev občutno popušča. Inflacija je ponovno pozitivno presenetila in je v mesečni primerjavi padla – na splošno je bilo pričakovati ponovno rast. Centralna banka je vodilno obrestno mero pustila v skladu s pričakovanji nespremenjeno, pa tudi za september ne gre pričakovati kakršnih koli sprememb glede obresti. Avgusta so tečaji poljskih državnih obveznic porasli, toda močna devalvacija zlota je vlagatelje z vrednostnimi papirji, denominiranimi v evrih, presenetila z negativno donosnostjo.

Poljski delniški indeks WIG je avgusta padel za okoli 10,5 %. Šibke so bile vrednosti rudnikov ter mnogih oskrbovalnih podjetij. Delnice bank so se dobro zoperstavile splošnemu evropskemu trendu. Poleg boljših pričakovanj glede inflacije – s tem pa tudi glede obresti, so na njihove tečaje zlasti vplivali boljši četrtletni rezultati od pričakovanih.

Republika Češka

Stabilni položaj čeških državnih financ in konzervativna proračunska politika vlade je agencijo S&P avgusta privedlo do odločitve, da bonitetno oceno države zviša za dve stopnji z A na AA-. Češka gospodarska rast za drugo četrtletje 2011 se je sicer v primerjavi s prvim četrtletjem upočasnila, a je s porastom za 2,4 % na letni osnovi prav tako višja, kot so bila splošna pričakovanja. Izvoz in uvoz medtem že kažeta znake upočasnitve, predhodni kazalniki pa nakazujejo rahlo slabitev, kar bo najverjetneje zavrlo tudi gospodarsko dinamiko v naslednjih mesecih. Na rast vzpodbudno vpliva zlasti izvoz, domače povpraševanje si namreč še ni opomoglo. Pozitivne učinke močnejše rasti na izvoznem trgu v Nemčiji pa bodo v večji meri spet uničili češki državni varčevalni programi. Inflacija je nazadnje pozitivno presenetila in je padla na +1,7 % (letna stopnja) in je s tem še naprej v tolerančnem pasu centralne banke. Za centralno banko je spričo tega bistvenega pomena konjunkturno dogajanje v zahodni Evropi. Jasno upočasnitev gospodarske aktivnosti v območju evra bi utegnilo preložiti zvišanja obresti šele na drugo leto ali jih do nadaljnjega celo povsem odpraviti. Boljša bonitetna ocena Češke je bila glavni odgovorni za dober razvoj češke krone avgusta v primerjavi z drugimi valutami regije. Pozitivno so se odzvali tudi tečaji čeških obveznic; ti so avgusta občutno porasli, v prid jim je bil padec donosov referenčnih obveznic v evrih (Nemčija).

Češki delniški trg je avgusta izgubil glede na splošni svetovni negativni trend razvoja, in sicer za več kot 10 %. Delnica naftnega proizvajalca Unipetrol in skupina Telekom Telfonica O2 so v nasprotju s trendom pridobili, medtem ko so se številni finančni vrednostni papirji razvijali šibko.

Madžarska

V zadnjih mesecih se je gospodarska rast na Madžarskem občutno upočasnila: v drugem četrtletju je le še stagnirala - to je dodatno vplivalo na znižanje stopnje rasti za celotno leto na le 1,5 %. Močno povpraševanje iz tujine v začetku leta - ki je bistvena gonilna sila rasti BDP - je očitno jasno popustilo. Za naslednje mesece kažejo predhodni kazalniki v smeri nadaljnjega pešanja konjunkture. Indeks nabavnih menedžerjev na področju proizvodnje je padel na 50,1, s čimer kaže na zelo majhno rast, tudi poslovno vzdušje in zaupanje potrošnikov ne dajeta razloga za optimizem. Stopnja inflacije je nasprotno ponovno pozitivno presenetila udeležence na trgu in je padla močneje od pričakovanj. Cene potrošniških dobrin so v letni primerjavi porasle le za 3,1 %. Če bi se ta dinamika inflacije v drugi polovici leta nadaljevala, kot to napoveduje centralna banka, se lahko oblikuje manevrski prostor za znižanje obresti. Forint je bil podobno kot druge valute v regiji avgusta šibkejši. Tečaji madžarskih obveznic so močno nihali glede na pripravljenost vlagateljev na tveganje in so zaključili nekoliko višje; toda za vlagatelje, ki imajo vrednostne papirje v evrih, jim ni uspelo poravnati negativnega učinka devalvacije valute. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Kratkoročno pa so madžarske obveznice izpostavljene splošni pripravljenosti vlagateljev na tveganje, še naprej lahko računamo z visoko volatilnostjo.

Madžarski delniški trg je bil avgusta z minusom več kot 15 % eden najšibkejših trgov regije. Zlasti je močno izgubil indeks OTP, ki je utrpel izgubo skoraj četrtine svoje tržne vrednosti. Bančna vrednost je trpela zaradi močne revalvacije švicarskega franka. Skoraj dve tretjini kreditov madžarskih zasebnih gospodinjstev so v švicarskih frankih. Masivna revalvacija franka (od začetka 2008 za skoraj 40 %) jih postavlja pred dodatne izzive in zvišuje število kreditov, ki so se znašli v težavah, kar negativno vpliva tako na izdatke potrošnikov kot na odobritve kreditov s strani bank.