Grčija in valute glavni temi preteklega tedna

Grčija in valute glavni temi preteklega tedna

V zadnjem tednu se je ponovno veliko govorilo in pisalo o bankrotu grške države, kar je pustilo negativne posledice tudi na delniških trgih.

Slovenija

Medletna rast izvoza blaga se je julija umirila (6,5 odstotka), kar odraža upočasnitev gospodarske rasti v naših trgovinskih partnericah. Pričakovano pešanje gospodarske rasti v mednarodnem okolju bo do konca leta vplivalo na nadaljnje umirjanje rasti slovenskega izvoza, ki je ključni dejavnik naše gospodarske rasti. Zaradi julijskega padca in vpliva visoke lanske osnove je bila rast industrijske proizvodnje na medletni ravni skromnejša kot v prvi polovici leta (2,0 odstotka prilagojeno delovnim dnem). K skromni medletni rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti (1,9 odstotka delovnim dnem prilagojeno) sta poleg večine tehnološko manj zahtevnih panog prispevali tehnološko zahtevnejši kemična industrija in proizvodnja motornih vozil.

Luka Koper je v četrtek gostila borzne analitike. Na srečanju je bil predstavljen 5-letni strateški načrt družbe. Glede na polletne plane so načrti preseženi. Zaradi slabitve naložbe v Intereuropo je bil dejanski dobiček nižji. Podjetje ima več kot 200 mio EUR dolga, nadaljuje pa s konverzijo kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročne. Prav zaradi izrazitih nižjih investicij so kazalec neto zadolženosti glede na EBITDA uspeli približati multiplikatorju 3. V strateški ciljih sicer še navajajo, da naj bi se do leta 2015 promet v pristanišču povečal na 20 mio ton. Glavnino količinske rasti vidijo v segmentu kontejnerjev. Za dividende naj bi namenili približno tretjino dobička.

Članica uprave Pozavarovalnice Sava je kupila 700 delnic POSR v skupni vrednosti 4.400 EUR. Na ta način naj bi uprava pokazala signal zaupanja v podjetje. Družba je sicer povečala osnovni kapital v odvisni družbi Sava Tabak. Vplačanega je bilo za 2,5 mio EUR svežega kapitala.

Trgi jugovzhodne Evrope

Iz indeksa Crobex10 je bila umaknjena delnica INE, ki jo je zamenjala delnica AD Plastike. Analitike iz Erste bank so znižali ciljno ceno Atlantske plovidbe s 788 na 590 kun. Pričakujejo, da bo leto 2012 za družbo zahtevno, dobiček pa bi lahko povečala prodaja ladij. Novih 7 ladij naj bi družba dobila do začetka leta 2013 (povečanje kapacitet za 39 odstotkov). Naslednje leto naj bi se dobiček družbe povečal na 40 mio kun. Pri trenutni ceni blizu 500 kun to pomeni kazalec 12,5. Na zagrebški borzi je sicer ob 50 milijonskem prometu indeks Crobex izgubil 1,9 odstotka. Tudi v Srbiji se rdečim številkam niso mogli izogniti. Tedenskega prometa je bilo za 5,4 mio EUR. Delnica AIK banke je izgubila že polovico od letošnje najvišje vrednosti. Do konca septembra naj bi srbska vlada sprejela uredbo o omejitvi nelikvidnosti. Minister za ekonomijo in lokalni razvoj tudi poziva k znižanju stopnje obveznih rezerv poslovnih bank, saj bi tako ob restriktivnem proračunu gospodarstvo lažje zadihalo. Referenčna obrestna mera NBS je bila sicer znižana na 11,25 odstotka, saj naj bi se inflacija v prihodnjih mesecih umirila. EBRD je EPS (Elektroprivreda Srbije) odobrila posojilo v višini 45 mio EUR za izgradnjo malih hidrocentral. V juliju se je industrijska proizvodnja znižala za 3,3 odstotke glede na isti mesec lani. Glede na Poročilo ekonomskega foruma je Srbija na listi konkurenčnosti pridobila eno mesto in tako pristala na 95. mestu. Poglavitne negativne opazke so neučinkovita birokracija in korupcija.

Razviti trgi

V zadnjem tednu se je ponovno veliko govorilo in pisalo o bankrotu grške države, kar je pustilo negativne posledice tudi na delniških trgih. Da bi se Grčija na kratek rok izognila bankrotu in dobila nadaljnjo pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je grški finančni minister Evangelos Venizelos napovedal uvedbo novega davka na nepremičnine. S tem bi Grki prihranili okoli dve milijardi evrov, kar je pogoj za nadaljnjo pomoč. Finančni ministri iz skupine razvitih industrijskih držav G7 so se na petkovem srečanju v Marseillu zavezali k ostrim ukrepom za spodbuditev pešajočega svetovnega gospodarstva. V tej luči je bil pozdravljen načrt ameriškega predsednika Baracka Obame za ustvarjanje delovnih mest oz. 447 milijard dolarjev sveženj ukrepov.  Italija je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim zabeležila 0,3-odstotno gospodarsko rast, kar je rahlo nad povprečjem evrskega območja, kjer je bila rast 0,2-odstotna. Svet Evropske centralne banke (ECB) v prejšnjem tednu ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra. Tudi britanska centralna banka se ni odločila za spremembo ključne obrestne mere, tako da s tem ostaja na zgodovinsko nizki ravni 0,5 odstotka. Nemčija, Francija in Italija bodo v tretjem četrtletju po napovedih OECD zrasle bolj kot v drugem. Preračunano na letno raven bo povprečna rast BDP 1,4-odstotna. V četrtem četrletju pa v OECD za te tri države v povprečju znova pričakujejo gospodarski upad.

Trgi v razvoju

Kitajska inflacija se je avgusta znižala s 6,5 odstotka iz meseca julija letos na 6,2 odstotka. V mesecu avgustu se je uvoz na letni ravni na Kitajskem poveča za 30 odstotkov. Izvoz se je v istem obdobju povečal za 24, 5 odstotka, trgovinski presežek Kitajske je v omenjenem obdobju znašal 17,76 milijard ameriških dolarjev. Nova posojila so v mesecu avgustu znašala 548,5 milijard juanov, rast denarne mase merjeno z M2 je v omenjenem obdobju znašal 13,5 odstotka, kar pomeni najnižjo rast v zadnjih sedmih letih. Delniški indeks trgov v razvoju je v letošnjem letu na vrednosti izgubil 15 odstotkov, trenutna vrednotenja delniških trgov v razvoju kažejo na PE 9,9 kar je manj od povprečja v zadnjih štirih letih, ko je vrednost kazalnika PE znašala 12,3. Ruska Sberbank bo po neuradnih informacijah kupila VBI, vzhodnoevropsko enoto avstrijske Volksbank. Glede na napovedi Germana Grefa namerava Sberbank do leta 2020 v osrednji in vzhodni Evropi ustvariti dvakrat večji dobiček od tistega, ki ga danes ustvarijo na ruskem trgu. V regiji želi Sberbank postaviti eno od najsodobnejših podatkovnih središč, v katero bodo vložili 2,5 milijarde ameriških dolarjev.

Surovine, devize, obveznice

Švicarska centralna banka je v začetku prejšnjega tedna napovedala, da bo s posegi na trgu valut vplivala na tečaj franka, saj je ta postal že občutno previsok in da zato predvsem švicarski izvozniki trpijo velike izgube. Evro je v primerjavi s švicarskim frankom pridobil več kot sedem odstotkov saj je centralna banka objavila, da bo odslej evro branila do nivoja najmanj 1,20 franka. Evro je v primerjavi z ameriškim dolarjem na tedenski ravni izgubil več kot 3,6 odstotka in se ustalil pri 1,37 ameriških dolarjev za evro, kar je najnižji nivo v zadnjih šestih mesecih. Donos do dospetja 10-letnih grških državnih obveznic je narasel na rekordnih 19,5 odstotka, donos do dospetja ameriške državne obveznice je v petek znašal 1,920 odstotka, donos 10-letne nemške pa najmanj 1,770 odstotka. Vrednost zlata je na tedenski ravni izgubilo nekaj manj kot odstotek svoje vrednosti. Konec prejšnjega tedna je za unčo zlata bilo potrebno odšteti 1.856 ameriških dolarjev.

Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav

Priporoči članek prijatelju