Na začetku poletja smo bili precej optimistični, prvi dnevi avgusta pa so prinesli močne dnevne padce, ki jih za ta običajno mirni poletni mesec nismo pričakovali. Za primerjavo z letom 2008, takrat je bilo za nami večletno obdobje rasti, trgi so bili pregreti, potrošniki in podjetja močno zadolženi, cene nepremičnin nevzdržno visoke in smo obrat navzdol pričakovali. Tako je bilo bolj vprašanje časa, kdaj bo do njega prišlo.
Sredi leta 2011 se nahajamo sredi gospodarskega okrevanja po krizi (sicer okrevanje v Sloveniji občutimo manj kot npr. v Nemčiji ali Švici). Ob trenutnih dogajanjih in ekonomskih podatkih se zato moramo vprašati, ali smo na pragu nove recesije ali pa je to popotresni sunek, ki bo izzvenel.
Dogajanje ima korenine v krizi, ki se je začela leta 2008
Trenutno dogajanje ima korenine vsekakor v gospodarski krizi, ki se je začela leta 2008. Na eni strani Američane tare nepremičninski trg, ki je še vedno v krizi, in s tem je tudi najbolj povezana počasna rast zaposlenosti. Torej, dokler cene hiš ne začnejo rasti, bo tudi okrevanje v ZDA počasno. Na drugi strani Atlantika, torej v Evropi, je bilo že ob gašenju požara z ekspanzivno fiskalno politiko na račun večje zadolženosti evropskih držav jasno, da bo čez dve leti potrebno proračunske primanjkljaje zmanjševati. Krmarjenje med nižjim primanjkljajem in ohranjanjem gospodarske rasti je zelo zahtevna naloga z nejasnim izidom. Napovedi gospodarske rasti so se v zadnjem mesecu precej znižale, npr. za ZDA so bila pričakovanja za drugo polovico leta okrog 3 % na letni ravni, zdaj pa so le še 2 %. Mnogi so oceno znižali še bolj, npr. OECD je še maja pričakoval za tretje četrtletje 2,9 % in za zadnje 3 %, zdaj pa je napoved znižal na 1,1 % oz. 0,4 %.
Trgi v precej slabem stanju
Tudi tehnična slika trgov za sicer statistično slab september je na začetku meseca v precej slabem stanju. Vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 je več kot 5 % pod 200-dnevnim drsečim povprečjem, od najvišje vrednosti v aprilu so trgi izgubili med 10 in 20 %. Vrednosti S&P-ja pod 1.100 točkami bi bile slab tehnični signal. Po drugi strani je bila rast delniških trgov od marca 2009 do letos precej strma in je 15-% korekcija sredi bikovskega trenda povsem normalna. Tudi vrednotenja so zdaj precej pod zgodovinskimi povprečji, pravzaprav takšnimi, ki si jih dolgoročni investitorji želimo. Seveda pa so takšna vrednotenja vedno povezana z negotovostjo. Nikoli ni gospodarska slika čista petica, delnice pa poceni.
