Zrno na zrno…plaz

Dovolj je eno samo zrno, da se struktura začne rušiti

Na svetovnih borzah je znižanje bonitetne ocene ZDA v zadnjih dneh povzročilo pravo paniko med investitorji. Po analizi profesorja na Univerzi Stanford, Philipa Zimbarda, ljudje živimo v šestih psiholoških časovnih pasovih – dveh pasovih preteklosti (ljudje, ki na preteklost gledajo pozitivno/nostalgično in na drugi strani ljudje, ki na preteklost gledajo negativno/obžalujoče), dveh pasovih sedanjosti (hedonistična skupina ljudi in fatalistična skupina ljudi) ter dveh pasovih prihodnosti (skupina tistih, ki že danes mislijo na prihodnost in kot pridne mravljice delajo za prihodnost ter skupina tistih, ki misli, da se življenje v bistvu začne šele takrat, ko umreš). Ko smo bili majhni (in brez skrbi), smo se s prijatelji igrali v peskovniku in iz peska delali raznorazne piramidaste strukture. S povečevanjem količine peska na kupu, se je občasno utrgal kakšen mini plaz. Dovolj je bilo eno dodatno zrno, da se je peščena struktura, ki je še pred tem bila dovolj stabilna, začela rušiti.

Ta fenomen so leta 1987 proučevali fiziki Bak, Tang in Weisenfeld. Ugotovili so, da je občasno dovolj zgolj eno zrno (dogodek) za plaz (posledico), spet drugič pa mora biti teh zrn več. Enkrat je posledica zgolj majhen plaz, spet drugič pa kataklizmičen dogodek, ki poruši skoraj celotno strukturo. Zaradi kaotičnih in nepredvidljivih ugotovitev, so fiziki v svoji analizi naredi korak naprej. Peskovno strukturo so računalniško razdelili po stopnji naklona. Večji naklon je pomenil večjo nevarnost plazu in so ga obarvali rdeče. V primeru, da je novo zrno peska padlo na rdečo liso, je povzročilo zdrs tudi ostalih rdečih lis v bližini. V primeru, da je bilo v celotni strukturi veliko rdečih lis, bi lahko vsako novo zrno privedlo do nepredstavljivih posledic.

Ta analogija nam lahko službi pri razumevanja delovanja trgov.

Občasno se namreč zdi, da z živalskimi nagoni preplavljeni trgi povsem ignorirajo svarilne signale iz gospodarstva, spet drugič pa zgolj trivialna malenkost privede do panike. V zadnjem času se zdi, da je preveč zrn padlo na rdeča mesta. Reševanje Grčije, pomoč Irski in Portugalski, nemiri v Londonu in drugih angleških mestih, skrbi glede rasti Kitajske, potres/cunami/jedrska nesreča na Japonskem, prepiranje republikancev in demokratov v ZDA, znižanje bonitetne ocene ZDA, upočasnitev gospodarske rasti razvitih držav in tako naprej, so dogodki, ki so v začetku avgusta odtrgali plaz na delniških trgih.

Azijske borze pri tem niso bile izvzete, četudi večinoma niso ključni protagonisti te predstave.

Vendarle Kitajska občasno prispeva k nelagodju tržnih udeležencev, saj le-ti ocenjujejo, da je Kitajska eden redkih preostalih vlečnih konjev svetovnega gospodarstva, ki pa zaradi ukrepov oblasti v prihodnje ne bo rasel več tako hitro. Profesor Michael Pettis je za WSJ dne 10. avgusta zapisal, da pričakuje, da bo Kitajska v prihodnje rasla po stopnji, ki utegne biti za polovico nižja od 7 %, torej dobre 3 odstotke. Glavna točka transformacije kitajskega gospodarstva je aktivacija domačega povpraševanja in znižanje odvisnosti od investicij v infrastrukturo in nepremičninskih projektov. Ker se kitajska partija zaveda, da smeri gospodarstva ne bo mogla obrniti čez noč, je za aktualno petletko začrtala ambiciozen načrt socialne gradnje. A vendar je ravno v teh dneh Kitajska znižala napoved gradnje socialnih stanovanj za leto 2012 za 20 %, na 8 milijonov stanovanjskih enot. Z gradnjo socialnih stanovanj bi Kitajska ubila dve muhi na en mah – za čas trajanja projekta bi ohranila rast investicij v fiksna sredstva (FAI-fixed asset investment), obenem pa tlakovala razmere za prihodnje povišanje razpoložljivega dohodka nižjih slojev prebivalstva. Potezo v smer zvišanja razpoložljivega dohodka najrevnejših je komite NPC storil že konec julija, ko je sprejel spremembe davčne zakonodaje. Sprejete spremembe stopijo v veljavo septembra. NPC je zvišal minimalno mejo obdavčitve iz 2000 juanov mesečno na 3500 juanov mesečno. Poleg tega davčna stopnja v najnižjem še obdavčljivem dohodkovnem razredu po novem znaša 3 %, kar predstavlja znižanje za dve odstotni točki. A vendar se utegne zgoditi, da vse to ne bo dovolj. Potrošnja kitajskih gospodinjstev trenutno znaša okoli 35 % BDP, a se je v preteklih letih relativno zmanjševala, saj je BDP rasel hitreje kot potrošnja. Oblasti v Pekingu so si zadale za cilj, da bi v prihodnjih desetih letih potrošnja prišla do nivoja 50 % BDP. Za tak dosežek bi morala potrošnja vsako leto rasti 4 odstotne točke hitreje kot BDP. Za dosego tega cilja pa reforme davčne politike in gradnja socialnih stanovanj ne bosta dovolj. Ključni izziv se skriva v reformi finančnega sistema, ki zaradi neučinkovite izrabe virov stalno potrebuje prenos premoženja od gospodinjstev k bankam in podjetjem. Realno negativne obrestne mere so kazen za varčevalce in vir financiranja gospodarskih subjektov ter poleg korupcije glavni razlog za neučinkovito alokacijo sredstev. Obstaja nevarnost, da bo ohlajanje Kitajske iz omar privleklo okostnjake večletnih neravnovesij netržnega delovanja. Na azijskem portfelju imam minimalno utež kitajskih bank (cca. 3,8 %) in jo v prihodnje nameravam še zmanjšati.

Sredstva, ki sem jih sprostil s prodajo kitajskih naložb, sem v zadnjem času preusmeril na Japonsko.

Logika je relativno enostavna – v cenah delnic japonskih podjetij je po trojni marčevski katastrofi že toliko negativnih pričakovanj, da je verjetnost pozitivnih presenečenj velika. V zadnjih treh mesecih je japonski indeks Nikkei225 uspel premagati vse večje azijske trge (ASEAN trgov nisem vključil). Nikkei225 od sredine maja do sredine avgusta v evrih zabeležil zgolj 4,3 odstotni padec, korejski Kospi je v istem obdobju izgubil 16,4 %, tajvanski Taiex 15,5 %, hongkonški Hang Seng 16,4 %, indijski Sensex 10,0 %, kitajski lokalni indeks CSI300 pa je izgubil 7,6 odstotka.

Del pojasnila za tak rezultat se skriva v objavah poslovanja japonskih podjetij, ki so presegle zaradi nesreče znižana pričakovanja trga. Drugi razlog pa so ponudile napovedi podjetij, da bodo prej, kot so načrtovala, zagnala proizvodne obrate. Japonski trg je v zadnjem času zelo robusten, saj tudi beg globalnih vlagateljev v varne naložbe, ki se je odrazil na krepitvi japonskega jena, ni pokvaril razpoloženja. Sicer je politična diskusija med LDP in DPJ glede črpanja virov financiranja obnove še vedno zelo živahna in do sedaj še ni ponudila ničesar oprijemljivega. Napoved premiera Naota Kana, da bo po sklenitvi dogovora o popotresni obnovi odstopil, so povzročile medstrankarsko in tudi notranje prerivanje v DPJ za ta položaj. Ji Asia, podružnica francoske banke Societe Generale, je glede političnega dogajanja na Japonskem dne 5. avgusta (Disaster Recovery: Is the MoF Attempting to Use the Plan to Raise the Total Tax Burden) zapisala, da tuji vlagatelji vedo, da Japonska pogosto zviša pričakovanja glede političnega dogajanja zato, da lahko s končnim rezultatom razočara. Za mene kot tujega vlagatelja v japonska podjetja pa je žarek optimizma ponudila izjava namestnika finančnega ministra, Fumihika Igarashija, ki je dejal, da japonska vlada razmišlja o zmanjšanju deleža v podjetjih v državni lasti, kot sta na primer NTT in Japan Tobacco. Prav v slednjega verjamem in sem mnenja, da bi tak razvoj dogodkov pomenil ponovno presojo vrednosti podjetja s strani trga.

Grafi:

1.       Japonski jen se je kljub intervenciji BoJ še naprej krepil in nakazoval strah globalnih vlagateljev



2.       Delnica podjetja Japan Tobacco je pozitivno reagirala na možnost zmanjšanja državnega deleža