Julija so tečaji delnic na novih trgih (EM) deloma občutno zdrsnili navzdol. Nekaj borz jugovzhodnega azijskega prostora ter Rusije je bilo uspešnih pri tem razvoju, saj so tečaji močno porasli (Tajska, +9 %, Filipini, +5 %, Micex + 2 %). Največji poraženec med večjimi državami na meji razvoja je bila Brazilija z minusom za več kot 6 %.
Gibanje navzdol se je pospešilo proti koncu meseca. V začetku avgusta je zajelo vso zemeljsko oblo, na razvitih trgih in v državah na meji razvoja pa je ves razvoj prešel skoraj v prosti padec. K temu so na eni strani pripomogli interni dejavniki (nadaljnji znaki pojemanja rasti), na drugi strani in zlasti pa zunanji vplivi. Številke ameriške konjunkture so delno močno negativno presenetile in kažejo v smeri veliko močnejšega pešanja, kot je to doslej pričakovala večina udeležencev na trgu. Več mesecev trajajoče prerekanje glede zvišanja meje zadolževanja v ZDA je poleg tega vsemu svetu jasno pokazalo politični razred v Washington D.C, ki še komaj uspe delovati. Za nujno potrebno in trajnostno konsolidacijo proračuna kompromis, ki so ga v zadnji minuti dosegli republikanci in demokrati, ne zadošča. Vsa večja varčevanja so tako nazadnje premaknili na čas po predsedniških in kongresnih volitvah konec 2012. Zato je tudi posledično povsem pravilno dejstvo, da je agencija S&P kreditno sposobnost ZDA v začetku avgusta znižala z najboljše bonitetne ocena AAA na AA+ z negativnimi obeti za prihodnost. A je bil čas zato toliko bolj presenetljiv.
Prepir okoli proračuna bremeni ZDA – varčevalni program bo imel učinek šele proti koncu 2012 in ne zadošča
Medtem ko hitro rastoči državni dolgovi ZDA vsaj trenutno še ne pomenijo neposrednega, akutnega problema, je ta situacija v krizi zadolževanja v evroobmočju povsem drugačna. Potem ko so doslej bile v ospredju zlasti manjše države na obrobju, sta se pod pritiskom in v vrtincu krize julija znašli tudi neprimerljivo večji državi Španija in zlasti Italija. Predsedniki vlad EU so spričo tega konec julija delno presenetljivo sprejeli daljnosežne ukrepe. Tako so vsaj kratkoročno nekoliko omilili pritisk v tej situaciji. Ali bo sveženj ukrepov dolgoročno zadoščal, ostaja vprašljivo. Slej ko prej bo najverjetneje nujno potrebna nadaljnja močna dokapitalizacija skladov stabilnosti, kar pa bo verjetno po politični plati le težko uresničiti. Problemov in neravnovesij v evrskem območju, ki so nenazadnje osnova te krize, z zaščitnimi svežnji in reševalnimi skladi tako ali tako ne bo mogoče rešiti.
Več kompetenc, a zaenkrat ni več denarja za mehanizme pomoči z evrom
Narodna gospodarstva novih trgov kažejo s svoje strani pogosto znake jasnega pešanja dinamike rasti – toda največkrat z visokih izhodiščnih ravni. Zato slednje ocenjujemo bolj kot začasen zdrs rasti v okviru daljšega obdobja nedotaknjene rasti – vsak dokler ZDA in evrsko območje ne zdrsneta v recesijo. Tudi v tem primeru bi bila večina novih trgov spričo njihovih jasno zvišanih finančnih virov in njihovih rastočih notranjih trgov prav dobro oborožena.
Kitajska
Indeksi prodajnih menedžerjev in predhodni kazalniki opozarjajo na nadaljnjo upočasnitev kitajske gospodarske rasti. Pritisk cen se vsekakor nekoliko umirja, toda doslej v manjši meri, kot je pričakovala vlada in trgi. Zavirajoči ukrepi emisijske banke imajo pri podeljevanju kreditov vedno večji učinek – hkrati pa se množijo poročila o masivnem podeljevanju kreditov in financiranju zunaj uradnih bančnih bilanc. Huda nezgoda vlada na kitajski progi za hitri vlak je razgalila pomanjkljivosti glede varnosti in težave s kakovostjo, ki utegnejo imeti trajne posledice za kitajsko gospodarstvo. Na eni strani gre pri tem železniškem omrežju za enega prestižnih projektov Kitajske, ki so ga zgradili v rekordnem času in ob izrednih kapitalskih vložkih. Kitajskim proizvajalcem hitrih vlakov ¬naj bi nenazadnje služil kot referenčni projekt za pridobitev mednarodnih izvoznih naročil. O tej perspektivi trenutno ne moremo več govoriti. Vendarle primerljivo japonsko omrežje v skoraj 40 letih ni zabeležilo niti ene nezgode s smrtnim izidom. Na drugi strani pa ima lahko ta pripetljaj posledice tudi za druge panoge in lahko okrepi ali podkrepi sliko, ki jo ima še veliko kitajskih proizvodov: da so proizvedeni poceni in hitro, a z malo kakovosti in nenazadnje prej nepopolne kopije boljših originalov.
Nezgoda vlaka je v ospredje potisnila težave s kakovostjo in varnostjo kitajskih proizvodov
A se je kljub temu uspel kitajski delniški trg primerljivo dobro razvijati in je z minusom okoli 2 % manj izgubil kot druge države na meji razvoja.
Indija
Indijska emisijska banka je konec julija ponovno zvišala obrestne mere – kot presenečenje za trge za 50 bazičnih točk namesto pričakovanih 25 (1 bazična točka = 0,01 %) na zdajšnjih 8 %. Inflacija ostaja visoka in trdovratno vztraja že 18 mesecev pri več kot 9 %. Emisijska banka je svojo napoved glede inflacije za konec davčnega leta (marec 2012) tako zvišala s 6 na 7 %. Istočasno so rezultati industrijske proizvodnje šibkejši kot pričakovano; vendar so mesečni podatki izpostavljeni močnim nihanjem, zato po oceni emisijske banke nimajo prave sporočilne vrednosti.
Indijska emisijska banka presenetila z nepričakovano močnim zvišanjem obresti
Delniški trg ni uspel ujeti koraka z razvojem, ki se je začel konec junija in je julija skupno zdrsnil za okoli 3,5 %. Delnice Telekoma in proizvajalcev cementa so se temu trendu zoperstavile – pri čemer so slednje v mesecih pred tem močno padle. Kovinski vrednostni papirji, energetska oskrbovalna in infrastrukturna podjetja so se kot v prejšnjem mesecu razvijala podpovprečno.
Brazilija
V Braziliji so bili rezultati konjunkture nazadnje bolj negativni. Pričakovanja rasti BDP za celo leto so se od začetka leta že močno znižala in trenutno zdrsnila pod realne 4 % rasti. Kljub temu pa se zdi, da se inflacija ne bo več vrnila na tako visoke ravni. Rast kreditov kljub vsem protiukrepom emisijske banke še naprej znaša visokih 20 % rasti v primerjavi z istim obdobjem lani. Emisijska banka je sprejela dodatne ukrepe, da bi se lahko zoperstavila nadaljnji revalvaciji brazilskega reala.
Pričakovanja glede rasti v Braziliji še naprej padajo; ciklične delnice pod močnim pritiskom
Delniški trg ni uspel nadaljevati svoje rasti in sodi z minusom 6 % k največjim poražencem med borzami v državah na meji razvitosti. Zlasti delnice, občutljive na konjunkturo, kot denimo proizvajalci jekla in ciklične potrošniške delnice so se znašle pod močnim pritiskom. Četudi upoštevamo kot osnovo nadaljnje slabšanje pričakovanj glede konjunkture, je večina vrednostnih papirjev po močnih padcih tečajev v zadnjih mesecih ponovno ocenjena zelo ugodno, zlasti nekaj bank in proizvajalcev jekla.
Rusija
Okrevanje ruskega gospodarstva se nadaljuje, a vidno izgublja dinamiko. Centralna banka je vodilno obrestno mero v skladu s pričakovanji pustila nespremenjeno. Letošnja letina naj bi bila dobra; zato s strani cen živil v Rusiji v primerjavi z lani (izredno sušno obdobje) ne gre pričakovati bistvenega pritiska zaradi inflacije. To naj bi bilo seveda pozitivno za inflacijo v drugi polovici leta, ki trenutno še znaša več kot 8 % (osrednja stopnja). Rubelj je bil v mesečni primerjavi z valutno košarico evro-ameriški dolar močnejši, zlasti so mu bile v prid rastoče cene nafte. Donosi ruskih obveznic so padli in so zato julija razveselili vlagatelje, katerih obveznice so denominirane v evrih, s skupno pozitivnim razvojem vrednosti.
Ruski delniški trg je julija tendiral rahlo negativno do rahlo pozitivno in mesec zaključil z rahlim plusom. Svetovni razprodaji od začetka avgusta naprej pa se tudi Rusija ni uspela izogniti. Glavna novica julija je bila brez dvoma rešitev načete Bank of Moscow s pomočjo ruske države v obliki finančne injekcije v višini 14 milijard (!) ameriških dolarjev; kljub temu so bile ruske banke v boljšem položaju kot bančne delnice na razvitih trgih. Potrošniški vrednostni papirji in nepremičnine so se razvijale bistveno slabše kot povprečje na trgu.
Turčija
Za visoko gospodarsko rast v Turčiji v zadnjih mesecih (+11 % na letni ravni za prvo četrtletje 2011) gre zahvala zlasti rastoči potrošnji zasebnih gospodinjstev, močno pa so porasla tudi vlaganja podjetij in izdatki vlade. Najsi bo ta rast še tako presenetljiva – pa vendarle vodi v stalno poslabšanje turške plačilne bilance zaradi visokega uvoza, močne odvisnosti države od surovin in nizkega izvoza zaradi popuščanja dinamike gospodarske rasti v drugih državah. Primanjkljaj plačilen bilance znaša tako že skoraj 9 % BDP. Stopnja inflacije za junij je sicer nazadnje pozitivno presenetila z rastjo cen za „le“ 6,2 % na letni osnovi (maja je znašala še 7,2 %). Surovinska odvisnost države in še naprej zelo dinamično domače povpraševanje ostajata bistvena dejavnika tveganja za dolgoročno stabilnost cen. Prvi odziv sta bila devalvacija lire in padec donosov obveznic. Ravni donosov turških obveznic so julija skupno kazali negativno tendenco, toda devalvacija lire je prekomerno poravnala rastoče ravni cen, kar je za vlagatelje pomenilo skupno negativno donosnost. Centralna banka je udeležence na trgu v začetku avgusta presenetila z znižanjem obresti na svoji izredni seji. Kot razlog so navedli skrb zaradi konjunkture spričo krize zadolževanja v razvitih državah. Hkrati so objavili tudi ukrepe za preprečitev močne devalvacije lire. Toda pritisk na valuto še naprej ostaja prisoten.
Delniški indeks ISE-100 na carigrajski borzi je v mesečni primerjavi zdrsnil za več kot 5 %, a si je nato opomogel in je julij zaključil le z minusom 1,5.
Poljska
Poljsko narodno gospodarstvo je še naprej robustno, bistven motor rasti je bilo nazadnje dobro povpraševanje doma. Nazadnje objavljeni rezultati maloprodajnega prometa kažejo jasno rast v primerjavi z lanskim letom, ponovno pa se je znižala tudi brezposelnost. Upočasnitev lahko zabeležimo le pri prodaji industrijske proizvodnje, saj pozitivna dinamika zadnjih mesecev popušča. Inflacija je pozitivno presenetila in je v mesečni primerjavi občutno močnejša od pričakovanj. Julija je centralna banka pustila vodilno obrestno mero nespremenjeno v skladu s splošnimi pričakovanji. Vendar pa centralna banka pri tem ne bo mogla zanemariti gospodarskega razvoja v evroobmočju. Če bi se konjunkturni obeti v največjih trgovinskih partnerjih Poljske skazili, bi lahko morebitno zvišanje obrestne mere delovalo kontraproduktivno, to pomeni, da ne bi imelo takojšnjega oz. bi imelo manjši učinek. Julija so se tečaji poljskih državnih obveznic povzpeli, tudi zlot je bil nekoliko močnejši.
Poljski še naprej v prid dobro povpraševanje doma
Poljski delniški trg je nadaljeval junijsko negativno smernico razvoja in je zabeležil minus 2,5 %, pri čemer je bilo večje povpraševanje po delnicah Telekoma in oskrbovalnih podjetij zaradi njihovega defenzivnega značaja, zaradi česar so se izkazali bolje kot celotni trg.
Republika Češka
Češko gospodarstvo si je sicer v celoti jasno opomoglo po krizi – zlasti mu je v prid povpraševanje iz tujine, posebej iz Nemčije. Rast za prvo četrtletje 2011 so glede na prve ocene jasno zvišali na 2,8 % letne stopnje. Izvoz in uvoz v primerjavi z lanskim letom še vedno izkazujeta visoke stopnje rasti, tudi industrijska proizvodnja je na bistveno višji ravni. V naslednjih mesecih utegne sicer dinamika popustiti, saj predhodni kazalniki že nakazujejo rahlo popuščanje. Rast bo še naprej vzpodbujal izvoz, a se zdi, da doslej še ni zajela širše osnove doma. Pozitivne učinke močnejše rasti na izvoznem trgu v Nemčiji pa bodo v večji meri spet uničili češki državni varčevalni programi. Stopnja inflacije je nazadnje pozitivno presenetila in porasla na 1,8 % (letna stopnja). S tem je še vedno v območju tolerance centralne banke. Za odzivanje centralne banke je položaj konjunkture v zahodni Evropi izrednega pomena, tako da utegne intenzivnejša upočasnitev gospodarske aktivnosti preložiti morebitna zvišanja obresti šele v naslednje leto. Tečaji čeških obveznic so julija bistveno porasli spričo padca donosov referenčnih obveznic, denominiranih v evrih (Nemčija); češka krona je bila v mesečni primerjavi najmočnejša valuta v regiji in je v primerjavi z evrom revalvirala.
Češka rast za prvo četrtletje popravljena navzgor
Češki delniški trg je julija ponovno izgubil, in sicer za več kot 4 %.
Madžarska
Madžarsko gospodarstvo je v prvem četrtletju leta 2011 beležilo rast v višini 2,5 % v letni primerjavi – zlasti zaradi visokega izvoza, medtem ko je notranje povpraševanje ostalo šibko. Tudi Madžarski je bilo v prid zlasti povpraševanje iz tujine, kar se med drugim kaže v stabilni trgovinski bilanci. Indeks prodajnih menedžerjev je na področju proizvodnje zabeležil porast na 52,2 in s tem nakazuje nadaljnjo jasno rast – vendarle pa manjkata poslovno vzdušje in zaupanje potrošnikov. Stopnja inflacije je ponovno pozitivno presenetila udeležence na trgu in je padla močneje od pričakovanj. Če bi dinamika inflacije v drugi polovici leta še naprej popuščala, kot to napoveduje centralna banka, se lahko oblikuje manevrski prostor za znižanje obresti. Forint je tudi julija nihal močneje, v mesečni primerjavi je madžarska valuta skupno pridobila na vrednosti v primerjavi z evrom. Tudi tečaji madžarskih obveznic so nihali močneje glede na naklonjenost vlagateljev tveganju in so skupno popustili. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Izrednega pomena za Madžarsko je razvoj švicarskega franka.
Krediti v tujih valutah zaradi močne rasti franka postajajo vedno večji problem
Madžarski delniški trg je julija zabeležil minus v višini 5 %. Zlasti močno je izgubila pomembna vrednost indeksa OTP (-8.6 %). Bančna vrednost trpi zaradi močne revalvacije švicarskega franka. Mnogo madžarskih kreditojemalcev se je močno zadolžilo s krediti v tujih valutah, zadnja močna zvišanja vrednosti švicarskega franka pa pomenijo še dodatno obremenitev. Zato utegne nadaljnje zviševanje rasti švicarske valute izredno negativno vplivati na Madžarsko in njene banke.
