Smo v četrtem letu, odkar so delniški trgi zdrsnili v brezno največje finančno-gospodarske krize po drugi svetovni vojni. Ko pogledamo nazaj na gibanje posameznih trgov, lahko opazimo vidne razlike v vzorcu gibanja. Medtem ko je bil vzorec zloma pa tudi oblikovanja dna in podpore trgu dokaj podoben, so vzorci okrevanja vedno bolj različni.
Razlike v ustvarjenih donosnostih so enostavno prevelike, da bi jih lahko spregledali.
Medtem ko se večina tržnih udeležencev na ameriškem in največjih trgih v razvoju lahko pohvali, da je vrednost njihovega portfelja že skoraj dosegla vrednost pred krizo, predstavlja vrednost košarice blue-chipov z območja okroglih 60 odstotkov zneska pred krizo, tistih s področja jugovzhodne Evrope, kamor sodi tudi slovenski kapitalski trg, pa komaj tretjino omenjene vrednosti. Postavlja se vprašanje, ali se investitorjem ponuja velika priložnost na omenjenih trgih ali pa je vse zgolj ena velika past za vse tveganju bolj naklonjene.
Pravi razsodnik bo zgolj trg.
Vendarle pa je mogoče gibanje trgov pojasniti delno z ekonomskimi temelji omenjenih regij, še bolj kot to pa z različnostjo v odločitvah denarnih in fiskalnih politik. V obdobju državnega intervencionizma je gibanje tečajev na posameznem trgu pod izjemnim vplivom odločitev politik. Ko pogledamo na tokratni graf, to postane jasno, če primerjamo svetovni delniški indeks, v katerem ima največjo utež ameriški delniški trg, ki je kot posledica kvantitativnih ukrepov denarne politike ameriške osrednje banke in vztrajanja na realno negativni ravni ciljne obrestne mere pospešeno okreval, z gibanjem evrskih delniških trgov, kjer je evropska osrednja banka že začela zviševati ključno obrestno mero, in gibanjem regionalnih trgov jugovzhodne Evrope, kjer smo priče krčenju celotne monetarne baze. Čeprav bodo vsi trgi pod velikim vplivom omenjenih politik, pa se zdi, da je del razlike posledica intervencionizma, ki se bo moral na daljši rok postopno umikati. Trgi, ki so od tega najmočneje pridobili, bodo v tem prehodnem obdobju lahko bolj pod pritiskom in obratno.
Poleg tega je treba zaznati izjemno selektivno sprejemanje tveganj, kar je povzročilo, da trgi, kjer so vlagatelji videli več sistemskih in strukturnih tveganj ali pa so bili nasploh na vrhu lestvice tveganja, danes kotirajo z zelo opaznim diskontom glede na trge, kjer prevladujejo ocene, da je omenjenih tveganj manj. Med omenjene sodita ravno evrski delniški trg in del vzhodnoevropskih trgov, tako tistih v razvoju kot robnih trgov, med katere sodijo naši regionalni trgi. Danes ni vprašanje ali lahko ustvarite nadpovprečne donose, bolj je vprašanje, ali vlagatelji lahko zdržite vročino v kuhinji kapitalskih trgov.
Gibanje delniških trgov skozi in iz zadnje finančno gospodarske krize 
