DZUBOX: Kaj bo obudilo slovensko gospodarstvo?

Gorazd Belavič, Abančna DZU: »Banka Slovenije v svojem zadnjem Poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da je gospodarska kriza v Sloveniji močno povezana z odvisnostjo že tako prezadolženih nefinančnih družb od bančnih posojil in odvisnostjo bank od tujih finančnih virov. Poleg tega gospodarsko rast zavira tudi nelikviden domači kapitalski trg.

Če se osredotočimo samo na omenjen realni sektor, potem lahko o potrebnih ukrepih razmišljamo sledeče. Marsikatero podjetje mora ponovno razmisliti o svojem poslovnem modelu. Kupce je potrebno (začeti) iskat v tujini, saj je povprečnemu slovenskemu potrošniku kupna moč precej upadla, poleg tega pa so številna podjetja enostavno prerasla slovenski trg. Trenuten visok nivo zadolženosti podjetij lahko vodstva izkoristijo za razpravo o tem, kakšna struktura kapitala je vendarle optimalna. Določitev strukture kapitala, ki maksimira vrednost podjetja, bi bila odlična obramba zoper morebitne prihodnje ekscesne »pocenitve« posameznih virov financiranja, ki bi spodbujali neoptimalno strukturo kapitala. Za dodaten lastniški kapital naj se podjetja obrnejo tudi k Slovencem, saj imamo eno največjih stopenj varčevanja v evro območju. Pritegnili nas bodo predvsem s skrbnim oplajanjem kapitala v izbranih projektih, ki zvišujejo vrednost podjetja. Menim, da bo takšno ravnanje pritegnilo vlagatelje tudi na organizirani trg (Ljubljansko borzo) in prispevalo k dvigu likvidnosti.

Glede na to, da je sta naši največji banki v večinski državni lasti, je za njih odgovorna država. Kapitalska ustreznost naših bank je nizka, poleg tega se je kakovost posojilnega portfelja močno poslabšala. Politiki se bodo morali odločiti ali ljudem predlagati izvedbo zadostne dokapitalizacije, ki bo še nekoliko poslabšala stanje naših javnih financ, ali pa lastništvo ponuditi tujcem. Obe odločitvi v trenutnem razpoloženju pomenita kislo jabolko, a ugriznit bo treba.«


Slavko Rogan, ALTA Skladi: »Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno usmerjeno, zato je na svetovnih trgih podvrženo cenovni in kvalitativni konkurenčnosti. Cenovna konkurenčnost je do neke mere stvar podjetja samega, precej pa je odvisna tudi ekonomske politike posamezne države. V Sloveniji je za podjetja še zmeraj zelo pereč problem delovna zakonodaja in posledično temu nefleksibilni trg dela. V času krize, kjer so za ohranitev samega podjetja in tudi njegove konkurenčnosti potrebni hitri ukrepi v smislu prilagoditve proizvodnje novim razmeram, je žal potrebno na hitro prilagoditi tudi obseg zaposlenosti.

Podjetja, ki pa imajo dobre projekte, pa se srečujejo tudi s težavami financiranja. Namreč pretekli gospodarski cikel z vsemi anomalijami, je v slovenskem bačnem prostoru pustil dokaj globoke vrzeli, ki sedaj duši bančni sektor pri njegovi osnovni funkciji, to je financiranje gospodarstva. Bančni sektor je še zmeraj „okužen” z gradbenim sektorjem in nasedlimi nepremičnimskimi projekti in nerešinimi težavami okoli neuspelih odkupov podjetij. Tudi javnofinančna slika se je precej poslabšala, predvsem zaradi ohranitve socialne države.

Kaj je moč narediti? Najprej bi bilo potrebno očistiti bančni sektor in sicer tako, da banke resnično odprodajo zaplenjeno premoženje, ki duši njihovo kreditno aktivnost. Podobno se morajo lotiti nepremičninskega sektorja. Na strani države pa bi bili smiselno zagnati infrastrukturne projekte, ki bi širše oživili gospodarsko aktivnost. Smiselno s strani države bi bilo odprodati tudi eno do dve podjetji, saj je na delniškem trgu tudi tezavriranega precej potencialno investicijskega denarja, ki bi se s prodajo sprostil pri vseh subjektih – državi, bankah, ostalih finančnih institucijah in nenazadnje tudi prebivalstvu. Velik del tega denarja bi bil na nakupni strani bodisi nepremičninskega sektorja, bodisi ostalih investicij in tudi potrošnje.«


Uroš Vek, KBM Infond: »Posledice finančno-gospodarske krize so v Slovenije prišle z zamikom, a veliko bolj udarno, kot v nekaterih drugih držav v regiji. Razlogov za to je več (zadolževanje privatnega sektorja za lastniško konsolidacijo, vlaganja v nepremičninski sektor, premajhna vlaganja v inovativnost slovenskih podjetij ipd.), težko je izpostaviti samo enega. Dejstvo pa je, da je država trenutno v zelo slabi gospodarski kondiciji, zato je potrebno sprejemati prave ukrepe za nadaljnji gospodarski razvoj.

V času krize je država usmerila pozornost v zagotavljanje socialne varnosti in iz tega naslova so zrasli odhodki za socialne transferje (npr. pomoč brezposelnim). V letu 2010 smo tako imeli 16,6 milijarde evrov odhodkov in 14,8 milijarde evrov prihodkov v konsolidirani bilanci javnih financ (UMAR 2011). Te številke preprosto povedo, da ustvarimo manj kot porabimo, in za ta primanjkljaj se moramo zadolžiti.

V Sloveniji je potrebno v prihodnje usmeriti pozornost na dva ključna dejavnika. Prvi je povečati vlaganja v raziskave in razvoj tako javnega kot privatnega sektorja za ohranjanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva. Na tem področju je potrebno narediti tudi več za sodelovanje znanstvene sfere in podjetij. Na drugi strani pa je pomembno, da država oz. vlada naredi bistveno več na strani odhodkov. V prvi vrsti je treba zmanjšati javni primanjkljaj in hkrati bistveno več sredstev nameniti državnim investicijam, ki s seboj nosijo velik multiplikativni učinek na ostale gospodarske panoge.«


Matej Tomažin, KD Skladi: »Med ključnimi ukrepi, ki bi prispevali k izboljšanju stanja v slovenskem gospodarstvu, bi izpostavili naslednje: aktivnejša racionalizacija poslovanja slovenskih družb, aktivnejša vloga nadzornih svetov, razvoj institucionalnega trga v Sloveniji ter realizacija prodaj oziroma umik države iz gospodarstva. K razvoju slovenskega kapitalskega trga pa bi nedvomno pripomoglo tudi izobraževanje državljanov o pomenu kapitalskih trgov, tako da bo čim širši množici znano, da je možno varčevati ne samo na banki, ampak tudi npr. v vzajemnih skladih.«

Marko Bombač, NLB Skladi: »Za preobrat slovenskega gospodarstva je potrebnih več ukrepov hkrati. Po mojem mnenju je najpomembnejši ukrep znižanje ene najvišjih obdavčitev dela v svetu, kar bi pozitivno vplivalo na konkurenčnost slovenskih družb. Dolgoročno bi lahko višja gospodarska rast delno nadomestila izpad proračunskih prihodkov, kratkoročno pa bi to zahtevalo tudi znižanje proračunskih izdatkov, zlasti znižanje tekočih izdatkov, denimo stroškov javne uprave (znižanje plač in/ali števila zaposlenih), ne pa zgolj znižanja javnih investicij.

Tako kratkoročno za državni proračun kot nasploh za bodočo gospodarsko rast je zelo primeren in neboleč ukrep odprodaja državnega premoženja. Izkušnje iz tujine in tudi Slovenije kažejo na to, da je država v povprečju slab lastnik, saj ta pogosto premalo pozornosti nameni učinkovitosti upravljanja družb v njeni lasti.

Zmanjšanje izdatkov je potrebno tudi zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Zadolženost Slovenije namreč hitro raste, kar ji je v zadnjih mesecih skupaj z nesprejetjem pokojninske reforme zvišalo strošek zadolževanje v primerjavi z manj tveganimi državami evroobmočja. Poleg zmanjšanja javne uprave bo v prihodnje potrebna tudi pokojninska reforma, saj pokojninam namenjeni zbrani prispevki že sedaj ne zadoščajo za vse izplačane pokojnine.

Vsi potrebni ukrepi so sicer znani, izvedba pa je zaradi različnih interesnih skupin za zdaj težko uresničljiva. A to se lahko čez noč spremeni, saj bi nas v to lahko prisilili tudi finančni trgi, tako kot so že nekatere druge evropske države.«

Martin Gosenca, Perspektiva DZU: »Javni dolg Slovenije glede na BDP trenutno še ni zaskrbljujoč. Bolj je zaskrbljujoča hitrost oziroma trend zadolževanja Slovenije. Za stabilizacijo razmer bi bilo prvič potrebno omejit javno potrošnjo in racionalizirat in optimizirat delovanje javne uprave. Tako kot se je gospodarstvo prilagodilo poslovanju v krizi, se bi moral tudi javni sektor.

Drugič, potrebno bi bilo povečat prihodke v proračun, s čimer pa ne mislim na povečevanje davkov ampak na vzpostavitev podjetnikom prijaznega okolja. Zaradi visokih davčnih obremenitev in birokratskih postopkov tuji investitorji velikokrat raje izberejo katero izmed sosednjih držav pred našo. Na kratek rok, bi v državno blagajno mogoče priteklo manj denarja, vendar bi s časoma blagajna postala bolj polna zaradi večjega števila gospodarskih subjektov, ki bi jih privabilo ugodno poslovno okolje. Na ta način bi tudi zmanjšali nezaposelnost in privabili tudi podjetja iz sektorjev višje dodane vrednosti.

Tretjič, potrebno je vzpostavit in uresničevat jasno strategijo glede podjetij v državni lasti, katera so v nacionalnem interesu in katera je potrebno sprivatizirat. Optimizirat je potrebno tudi upravljanje teh podjetij, da bodo primerljiva z evropskimi konkurenti. Ta strategija je ključnega pomena za oživitev slovenskega kapitalskega trga, ki se nahaja na vrhu gospodarske piramide. Prej kot se bo finančni sektor postavil na noge, prej se bo tudi povečalo kreditiranje in razvoj gospodarstva.

Večino populistični ukrepov in dogodkov zadnjega časa v Sloveniji lahko uvrstimo v katerega izmed teh treh sklopov. Za vse udeležence kapitalskega trga je verjetno najpomembnejša zadnja točka o oživitvi slovenskega kapitalskega trga, bo pa za ponovni zagon slovenskega gospodarstva potrebnega veliko razumevanja in konsenza tako na gospodarski, politični in tudi sindikalni strani pri vseh omenjenih dejavnikih.«


Aleš Kavrečič, Primorski skladi: »Slovenija je žal, še pred začetkom zadnje gospodarske krize, zaspala na lovorikah iz preteklosti. Kriza je situacijo le še poglobila, kar se danes kaže v obliki krize zaupanja. Nujno potrebne reforme (predvsem reforme na trgu dela in pokojninska reforma), ki bi jih bilo potrebno speljati še pred začetkom krize, so na referendumih padle kot po tekočem traku. Zahteve tujih nadnacionalnih finančnih institucij so enake za vse države, tudi za Slovenijo. Brez izvedbe ustreznih strukturnih reform bo Slovenija čedalje težje financirala svoje izdatke, kar bo stanje javnih financ še poslabšalo.

Zgoraj navedeni ukrepi so nujno potrebni da se tako država kot slovenska podjetja delno finančno razbremenijo in da postanejo slovenska podjetja bolj konkurenčna v primerjavi s tujimi. Krčenje javnih izdatkov preko vitkejše državne uprave, omogoča na drugi strani razbremenitev podjetniškega okolja v obliki zmanjšanega davčnega bremena. V trenutnem položaju, ko si slovenske banke še vedno zaradi prevelike izpostavljenosti zaradi napačne poslovne politike v preteklosti, ne morejo privoščiti odobravanja novih dolgoročnih kreditov, je potrebno, da država z dodatnimi ukrepi stimulira bančni sektor na način, ki bi aktiviral kreditne linije za zdrava slovenska podjetja z dobrimi poslovnimi načrti.

Kot ključni dejavnik bi izpostavil povrnitev zaupanja v zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, ki je predpogoj za nastanek pozitivne gospodarske klime. Dodal bi še, da bi z uspešno prodajo nekaterih slovenskih »draguljev«, zagotovili priliv potrebnega kapitala na slovenski kapitalski trg.«

Sašo Ivanović, Triglav DZU: »Preobrat slovenskega gospodarstva se ne more zgoditi čez noč. Proces, ki bo potreben za oživitev našega gospodarstva bo dolgotrajen, vključevati pa bi moral tako vladne ukrepe v smislu večjega spodbujanja gospodarstva skozi davke, izobraževanje in druge spodbude, kot sposobnost vodstev podjetij, da znižajo raven zadolženosti in prepoznajo le dobre poslovne priložnosti. Če podjetja sama tega ne zmorejo je čas, da jih začnemo prodajati tujim strateškim lastnikom. Do sedaj je namreč veljala mentaliteta širitve za vsako ceno, ki ni prinašala nobene dodane vrednosti ampak le poslabšala finančno stanje podjetij. Ključni dejavniki so torej znižanje zadolženosti in povečevanje dodane vrednosti podjetij, kar ni izvedljivo v zelo kratkem času.«