Čudoviti svet ETF-ov

1. DEL

Članek slika

ETF ali Exchange-traded fund je investicijski sklad, s katerim se, podobno kot z delnicami, trguje na organiziranem trgu neke borze. ETF-i lahko imajo v svojem portfelju delnice, obveznice, surovine ter druge naložbe, njihova cena na borzi pa je ponavadi blizu ČVS (čista vrednost sredstev) tekom trgovalnega dne.

Vrednost delnice ETF-a je tako zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu vedno blizu svoje »prave vrednosti«, kar je eden ključnih vidikov učinkovitega ETF-a, ki je kot tak primeren za različne investicijske pristope ter lahko posledično s tem pokriva kratko-, srednje- in dolgoročne naložbene strategije.

Narava ETF-ov

Večina ETF-ov kot osnovni instrument (underlying asset) zasleduje gibanje nekega indeksa, kot so denimo S&P 500, Dow Jones Industrial Average ali Dax. ETF-i so sicer le ena izmed oblik na borzi trgovanih produktov (ETP – Exchangetraded products), a so najbolj popularna in razširjena skupina. Nam še najbližji »sorodnik« ETF-ov so skladi zaprtega tipa, ki jih v Sloveniji poznamo predvsem zaradi specifičnega načina privatizacije in ki prav tako kotirajo na borzi, čeprav se njihov čas (vsaj v Sloveniji) izteka.

Ključne prednosti ETF-ov kot sredstva investiranja so nizki stroški, likvidnost, možnost trgovanja znotraj enega trgovalnega dne (day trading) in davčna učinkovitost ter podobne lastnosti kot delnice.

Kaj je ČVS?

Čista vrednost sredstev sklada na določen dan je vrednost sklada, zmanjšana za obveznosti sklada oziroma zmnožek enote premoženja (VEP) in števila enot premoženja sklada. Z drugimi besedami je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada.

Stroški?

Ker ETF-i sledijo neki osnovni naložbeni kategoriji, ne potrebujejo aktivnega upravljanja. Upravljavci skladov, ki denimo zasledujejo gibanje ameriškega indeksa delnic S&P 500 (npr. SPY US) ali nemškega indeksa DAX (XDAX GY), morajo le spremeniti naložbe, ko se zgodijo spremembe v sestavi posameznega indeksa. Tako pasivno upravljani skladi zato potrebujejo tudi bistveno manj analitične podpore kot aktivno upravljani skladi, kar seveda znižuje njihove stroške poslovanja, s tem pa je lahko na ustrezno nizkem nivoju tudi upravljavska provizija.

Kako »nastajajo« delnice ETF-ov

Samo t.i. avtorizirani udeleženci trga (ponavadi veliki institucionalni investitorji) kupujejo in prodajajo delnice ETF-ov direktno pri izdajatelju oziroma upravljavcu sklada. Poseben je tudi način plačila, saj ponavadi zamenjajo izdane delnice ETF-a za »košarice« delnic, ki so v sami sestavi indeksa, ki ga ETF zasleduje (to velja le za ETF-e, ki spremljajo gibanje določenega indeksa).

Avtorizirani udeleženci trga lahko v ETF investirajo na dolgi rok, a ponavadi delujejo kot »market maker-ji«. Na slovenskem trgu poznamo vzdrževalce likvidnosti, ki se še najbolj približajo opredeljenim udeležencem trga. Ko tako nastale delnice ETF-ov pridejo na trg, jih lahko kupijo tudi navadni smrtniki, ki pri svojem borznem posredniku naročijo nakup oziroma prodajo ETF-a.

ETF-i z vzvodom

Kaj pravi spletna stran Investopedia.com?

To je ETF, ki uporablja izvedene finančne instrumente in se lahko tudi dodatno zadolžuje, da bi v skladu s svojo naložbeno politiko okrepil oziroma »pomnožil« gibanje osnovnega instrumenta, katerega spremlja. ETF-i z vzvodom so na voljo za večino indeksov in surovin, tovrstni skladi pa zaradi večje kompleksnosti potrebujejo aktivnejšo vlogo upravljavca, s tem pa se ponavadi povečajo tudi upravljavski stroški.

ETF-i z vzvodom ne množijo letnega donosa določenega indeksa; namesto tega sledijo dnevnim spremembam, kar je lahko dvorezen meč.

Npr. ETF, ki uporablja vzvod v razmerju 2:1, vsakemu evru investiranega kapitala doda še en evro izposojenega kapitala. Če na izbrani dan osnovni indeks, ki mu sklad sledi, ustvari donos v višini 1 %, bo sklad teoretično ustvaril donos v višini 2 %. 2-% donos pa je teoretičen, saj stroški upravljanja ter transakcijski stroški zmanjšujejo celoten učinek finančnega vzvoda. Ob tem vzvod deluje tudi v obratni smeri: če osnovni indeks upade za 1 %, potem ETF upade za 2 %.

Kdaj so ETF-i z vzvodom primerna naložbena rešitev? Predvsem v času trenda.
Zakaj? Vzemimo hipotetičen primer.

Indeks, ki ga izbrani ETF z vzvodom 2:1 spremlja, se danes okrepi za 10 %, iz vrednosti 100 točk na vrednost 110 točk. Naša naložba v izbrani ETF posledično zraste za 20 %, npr. iz vrednosti 100 EUR na vrednost 120 EUR. Naslednji dan vrednost indeks, ki ga ETF spremlja, izgubi 10 % in pade na vrednost 99 točk, torej 1 % manj od izhodiščne vrednosti. Izbrani ETF pa ob upadu vrednosti indeksa, ki ga spremlja za 10 %, dejansko izgubi 20 %. Izgubi torej 24 EUR in upade na vrednost 96 EUR, s čimer je glede na izhodiščno vrednost izgubil 4 %, torej več kot indeks.

Če imamo torej dolgoročnejši rastoč (ali padajoč) trend osnovnega instrumenta, so tovrstni ETF-i lahko zanimivo dopolnilo naložbenemu portfelju. Zanimivi so tudi za tiste, ki trgujejo znotraj enega trgovalnega dne. Ob cenovni učinkovitosti delnice namreč povečajo potencialni dobiček (ali izgubo) osnovnega instrumenta, ki ga spremljajo.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja