Ali je nikelj znanilec sprememb na trgu industrijskih kovin?

Članek slika

Glavni razlog za strmo rast tržnih vrednosti surovin in materialov, ki smo mu bili priča od začetka tisočletja pa vse do začetka finančne krize, leži v nesorazmerju med ponudbo in povpraševanjem, saj rudarji niso bili sposobni dovolj hitro povečati proizvodnih zmogljivosti, ki bi zadostile naraščajoče potrebe Kitajske in drugih hitro razvijajočih se gospodarstev.

Zadnji podatki morda že nakazujejo, da nikelj lahko postane prva izmed pomembnejših industrijskih kovin, kjer je ponudba dohitela raven povpraševanja. Rezultat se odraža v občutnem padcu tržne vrednosti.

Trg niklja še posebej podvržen nenadnim spremembam v ponudbi ali povpraševanju

Trg niklja je po velikosti v primerjavi z ostalimi industrijskimi kovinami relativno majhen in je vrednostno približno na enaki ravni kot trg srebra. Poleg tega je močno odvisen od povpraševanja proizvajalcev nerjavečega jekla in še posebej podvržen nenadnim spremembam v ponudbi ali povpraševanju. Če proizvodnja niklja med leti 2008 in 2010 praktično ni beležila rasti, analitiki za letošnje leto pričakujejo, da naj bi ponudba niklja zrasla za dobrih 10 odstotkov, še višjo, 11-odstotno rast pa napovedujejo za leto 2012, kar bi pomenilo, da bi po daljšem obdobju prišlo do izobilja ponudbe.

Največ povpraševanja v zadnjih letih prihaja predvsem iz držav v razvoju s Kitajsko na čelu in ravno Kitajska je v letošnjem letu s svojim sunkovitim skokom v proizvodnji odgovorna za večino novo nastale ponudbe. Sicer gre v primeru Kitajske za proizvodnjo nižjega kakovostnega razreda (angl. ferronickel, ki ga proizvajajo izključno na Kitajskem) in tudi s proizvodnega stališča dražjega proizvoda, kljub temu pa je z novimi 73.000 tonami (48-odstotna rast proizvodnje v primerjavi z lanskim letom) močno spremenila tržno ravnovesje, saj ta količina predstavlja kar polovico novonastale svetovne ponudbe.

Preostala (konvencionalna) rast proizvodnje je posledica zaključka nekaterih velikih projektov. Tako sta s proizvodnjo nedavno pričela dva velika obrata v Braziliji pod okriljem rudarskih velikanov Anglo American in Vale, v drugi polovici leta pa naj bi z obratovanjem obrata v Novi Kaledoniji pričela Xstrata.

26-odstotni padec od vrha v februarju zaradi novega vala ponudbe

Na novi val ponudbe se je odzvala tudi tržna cena kovine, ki je od vrha v februarju padla za 26 odstotkov in se ustalila na najnižjih ravneh v zadnjih šestih mesecih. Večina analitikov meni, da trenutne tržne cene odražajo novo nastalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Cena okoli 20.000 ameriških dolarjev na tono naj bi bila zelo blizu povprečnemu proizvodnemu strošku v industriji. Občutnejši padec vrednosti pod to mejo bi najverjetneje v rdeče številke vrgel proizvajalce z višjimi proizvajalnimi stroški (kamor sodi večina novonastale kitajske proizvodnje), ki bi bili s časoma prisiljeni v zaprtje dražjih proizvodnih obratov. Umik tega dela tržne ponudbe niklja bi posledično pripeljal do novega nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem (primanjkljaja) in ponovnega dviga tržne vrednosti te kovine. Glede na trenutni položaj lahko pričakujemo, da se bo cena niklja ustalila na trenutni ravnotežni ravni, vsako nekoliko večje odstopanje pa bo pogojeno s spremembami na strani ponudbe.

Pri ostalih pomembnejših kovinah tega trenda še ni zaznati

Trenutno pri ostalih pomembnejših industrijskih kovinah še ni zaznati oblikovanja novega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, zagotovo pa bo na področju surovin ena izmed bolj zanimivih tem v naslednjem obdobju spremljanje, ali bodo po stopinjah niklja krenile tudi ostale industrijske kovine?


Vir: Bloomberg

Objavljeno v časniku Dnevnik, 20. junij 2011, Družba KD Skladi upravlja delniški podsklad KD Surovine in energija, ki investira v finančne instrumente, ki se nanašajo na izdajatelje iz industrijskih panog pridobivanja in predelave surovin ter energije.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Zakaj se rast vrednosti surovin in energentov ne odraža popolnoma v donosnosti točke vzajemnega sklada?

20.09.2010

S. Smigič

ZDA niso več največje svetovne potrošnice energije

18.10.2010

S. Smigič

Okrevanje ameriškega nepremičninskega trga

21.08.2012

S. Smigič