Slovenske družbe za upravljanje so lahko izjemno zadovoljne z letom 2020, saj so vlagatelji v vzajemce vplačali za več kot 148,4 milijonov evrov sredstev, kot so jih izplačali. Kar je največ po letu 2007, ko so vlagatelji v enem letu vplačali za 469 milijonov evrov sredstev več, kot so jih izplačali. Število posameznih vlagateljev se je lani povečalo za 10.496 na 466.283. Slovenske družbe za upravljanje so konec leta 2020 upravljale s 3,235 milijarde evrov sredstev.
Preberite tudi: Industrija vzajemnih skladov se krči. In to je pozitivno.
Lani se je nadaljevala konsolidacija na trgu družb za upravljanje (DZU). Sedaj imamo 5 različnih družb za upravljanje, ki upravlja 3,235 milijarde evrov sredstev v 81 investicijskih skladih. Največji delež neto vplačil, skoraj 70 odstotkov, naj bi pripadel družbi NLB Skladi, ki ima sedaj na trgu 34,9-odstoten delež.
Neto vplačila so lani beležile vse skupine investicijskih skladov, pri čemer so bili delniški skladi najbolj priljubljeni (+98,178 mio EUR), sledijo jim obvezniški (+22,014 mio EUR), nato denarni (+15,011 mio EUR) in mešani skladi (+12,873 mio EUR). Pozitiven trend je bilo opaziti tudi pri skupnem številu vlagateljev v domačih vzajemcih. Število vlagateljev se je povečalo za 10.496 oz. za 2,3 odstotka na 466.283. Opaznejše povečanje (za 45.523 oz. za 15,4 odstotka) je bilo opaziti v delniških skladih. Obvezniški in denarni skladi so število vlagateljev povečali za 186 oz. za 512. Velik padec števila vlagateljev (-35.821 oz. -25,1 odstotka), ki ga gre v večji meri pripisati prenosom sredstev znotraj krovnih skladov, je odpadel na mešane sklade. Tuji ponudniki investicijskih skladov so lani beležili za 18,45 milijonov evrov pirlivov več, kot odlivov.
Za vsak vložen evro v Generali Galileo bi po 29 letih dobili vrnjenih 70 evrov!
Preberite tudi: Vzponi in padci slovenske industrije vzajemnih skladov
Podoben trend, kot smo ga doživeli lani, je pričakovati tudi letos oz. bi se moral ob pozitivnih gibanjih na borznih trgih še okrepiti. Pozitivni donosi in ničelni oz. negativni donosi na bankah, kjer Slovenci po zadnjih podatkih hranimo okoli 24 milijard evrov sredstev, spodbujajo vedno več ljudi k iskanju drugih naložb. Pri tem investicijski skladi, tako kot tudi drugje v razvitem svetu, predstavljajo dobro alternativo. Nenazadnje smo v Sloveniji vstopili v 30. leto ustanovitve prvega vzajemca Generali Galileo (tedaj KD Galileo), ki je 29 let praznoval v začetku januarja letos. Generali Galileo je od ustanovitve do konca januarja vlagateljem prinesel 6.994-odstotno donosnost. Za vsak vloženi evro ob ustanovitvi sklada bi danes prejeli skoraj 70 evrov oz. je povprečna letna donosnost sklada znašala 15,8 odstotka.
Pozitivno so se vzajemni skladi gibali vse do leta 2008, ko so v povprečju izgubili dobrih 39 odstotkov vrednosti. Leta 2009 in 2010 je sledil odboj - najprej za 30 in nato še za 10 odstotkov. V 2011 pa se je povprečna vrednost domačih vzajemnih skladov znižala za dobrih 12 odstotkov. Od leta 2012 pa slovenski vzajemni skladi beležijo pozitivno donosnost.
Tabela: Pregled neto vplačil in sprememb števila vlagateljev po različnih skupinah investicijskih skladov
Tip sklada | Neto vplačila (mio EUR) | Št. vlagateljev |
delniški | + 98,178 | + 45.523 |
obvezniški | + 22,014 | + 186 |
mešani | + 12,873 | - 35.821 |
denarni | + 15,011 | + 512 |
Vir: ATVP, lastni izračuni.
Preberite tudi: To je vrh!
Rast delniških trgov je spodbudila željo vlagateljev po tveganju, saj delež delniških naložb ter enot drugih investicijskih skladov skupaj predstavlja 76,6 odstotka. To je največ po letu 2007, ko je delež po podatkih ATVP znašal 78,2 odstotka. Drži, da so vlagatelji po trenutni strukturi deležni večjega dela rasti, kot če bi imeli uravnotežene portfelje. Vendar bodo slovenski vlagatelji ob morebitnem obratu trenda zopet med tistimi, ki bodo izgubili največ. Zapisano naj velja kot opozorilo, saj se po izjemnem obdobju rasti ponavlja že viden scenarij.
Graf: Struktura sredstev v investicijskih skladih v letu 2020 ter 2019
Vir: ATVP, lastni izračuni.
Graf: Delež delnic in enot drugih skladov od celote v letu 2020 ter v letu 2007
Vir: ATVP, lastni izračuni.
Trendi kažejo, da je želja po tveganju pri vlagateljih trenutno na visokih nivojih. Ključna razloga, kot omenjeno prej, sta nedvomno dva: pozitivna rast delniških indeksov in ničelne oz. realno negativne obrestne mere na bankah. Na mestu je opozorilo, da so skladi zelo dobra dolgoročna naložba, vendar se pri izboru nikakor ne zanašajte na pretekle donosnosti, saj niso pokazatelj prihodnjih donosov. Res je, da so imeli borzni indeksi lani na letni ravni pozitivno donosnost, pot do te rasti pa je bila vse prej kot mirna. Več si lahko preberete v pregledu gibanj preteklega leta v prispevku z naslovom "Monitor 2020: Leto poceni denarja in vzpona tehnologije".
Graf: Gibanje skupnih sredstev v upravljanju v vzajemcih in gibanje S&P 500 v letu 2020
Vir: ATVP, lastni izračuni.