Zadnji meseci so vlagateljem služili, kot odlična šola in test, pri katerem so spoznali, kakšen tip vlagatelja v resnici so. Skoraj vsak meni, da je naklonjen višjemu tveganju, dokler ne doživi krize. Veliko tistih vlagateljev, ki so zase menili, da so pasivni vlagatelji, pa je ugotovilo, da so na trgih še bolj aktivni od povprečja.
V zadnjem desetletju je v svetu postal izredno priljubljen pasivni pristop k investiranju. Vendar se je med zadnjimi pretresi na borzah znova izkazalo, da smo vsi pasivni vlagatelji ... dokler trgi rastejo. Pregled nad denarnim tokom največjih ETF skladov kaže na to, da tudi tisti skladi, katerih namen je skozi pasivni pristop k investiranju še najbolje izkoristiti gibanje trgov, beležijo visoka izplačila v kriznem obdobju.
Naročite se na posvet z našimi strokovnjaki.
Osebno se nagibam k neki srednji usmeritvi. Torej pasivni pristop z občasnimi prilagajanji za izravnavo izpostavljenosti posameznimi naložbenim tipom. Enostavno se to prikaže v obdobjih borzne rasti, saj bi ob relativno stabilnem razmerju med delnicami in obveznicami na začetku varčevanja (60:40) tik pred začetkom padcev dosegli zelo tvegano razmerje med delnicami in obveznicami. Vse to na račun hitrejše rasti vrednosti delnic.
O tem, kateri pristop k investiranju izbrati, sva se z Davidom pogovarjala v enem izmed prvih podcastov leta 2018.
Kako se odzvati na borzne padce?
Večno vprašanje vsakega vlagatelja je kakšno razmerje med posameznimi naložbenimi tipi zasledovati. Ali je bilo razmerje med posameznimi naložbenimi tipi primerno, bomo ugotovili šele ob koncu varčevanja. Na dolgi rok so delnice še vedno najbolj donosne in bi se tudi portfelj, sestavljen izključno iz delnic, verjetno odrezal najbolje. Nihanja, ki pa bi jim bil v tem času izpostavljeni, pa bi prizadela še tiste vlagatelje, ki so najbolj naklonjeni tveganju. S tem bi se verjetnost paničnega ukrepanja močno povečala in bi si posledično lahko naredili več škode, kot pa koristi. Največjo razliko med donosnostjo trga in vlagateljev ustvarijo ravno nakupi in prodaje (poleg stroškov) vrednostnih papirjev ob neprimernih trenutkih. Pri lovljenju prave vrednosti moramo imeti prav dvakrat, ob vstopu in ob izstopu, kar vse skupaj dodatno zakomplicira.
Drži, da je neprijetno spremljati padec naložbenega portfelja pri obratu borznega trga in vlagatelji zato večkrat posegamo v strukturo portfelja. Paziti pa moramo, da ne bodo ti posegi prišli ob napačnem trenutku. Še pomembneje, ukrepanje mora biti prilagojeno naši starosti oz. času, ki nam je ostal do upokojitve; in tudi to v mnogih primerih ne drži, saj ob upokojitvi ne boste naenkrat izplačali vseh privarčevanih sredstev.
Proces investiranja je, v kolikor gledamo iz vidika psihologije investitorja, obrnjen na glavo. V kolikor ste stari nekje med 20 in 45 let, imate do vašega končnega cilja - upokojitve - še veliko časa. Glede na ta podatek, vas dnevna nihanja trgov ne bi smela skrbeti, saj imate več kot dovolj časa za dosego cilja, dnevna nihanja pa nimajo vpliva na vaš portfelj. Ker imate manj izkušenj kot starejši vlagatelji, vas bodo hitrejši premiki bolj skrbeli, kot tiste, ki se bližajo upokojitvi. Torej bo vaša naklonjenost tveganju visoka, toleranca tveganja pa verjetno ne.
Pri izkušenih vlagatelji pa naletimo na drugo anomalijo, saj se na padce odzivajo precej ležerno. Nihanja, do katerih pride v zadnjih letih varčevanja, lahko hitro prerastejo v tveganje, da ne boste dosegli vašega cilja ali še huje; izgubili boste del do sedaj privarčevanih sredstva. Najbolj enostaven recept bi bil, da vse skupaj prenesete v garantirane produkte in tam počakate na upokojitev. Ampak to bi vam odsvetoval, saj obresti ne bi presegle niti inflacije in bi izgubljali kupno moč vaših prihrankov (kot se to že dlje časa dogaja depozitarjem). V kolikor imate do svojega cilja še vsaj 10 let, imate na voljo več orodij kot mlajši vlagatelji (ker imate več premoženja) in več orodja kot upokojenci (ki nimajo tako visokih prihodkov in si ne smejo privoščiti višjega tveganja).
Kot pri vsaki situaciji, ki se na prvi pogled zdi strašna in negotova, je smotrno svojo energijo usmeriti v tisto, nad čimer imamo nadzor in spregledati vse tisto, nad čimer med nihanjem trgov nimamo vpliva. Nenazadnje nimate vpliva na gospodarsko rast ali na gibanje trgov; vse se bo premikalo tako, kot se bo premikalo. Imate pa nekaj vpliva na lastno finančno situacijo oz. nad tem koliko porabite in koliko privarčujete. Vpliv imate tudi na alokacijo vašega naložbenega portfelja, višino vaših denarnih rezerv in tako naprej.
V kolikor pa že imate dovolj rezerv, da se posvetite svoji upokojitvi, uživajte življenje, ki ste si ga zaslužili. Ugasnite novice, ne prebirajte podobnih finančnih prispevkov in se sprostite.
Naložbe s fiksnim donosom postale "zlato"
Včasih je veljalo, da so depoziti alfa in omega fiksnih donosov, saj ste prejeli v povprečju okoli 3 odstotke letno za posojena sredstva. Danes, sploh z upoštevanjem najnovejših ukrepov ECB, boste lahko veseli, če boste po stroških držanja denarja na banki imeli še celotno glavnico. Alfa in omega današnjega časa postajajo podjetniške obveznice izdajateljev z dobro bonitetno oceno, saj še vedno prinašajo tudi npr. 5 in več-odstotno letno donosnost ob podobnih pogojih, kot so jih pred časom imeli depoziti na bankah.
Takšne in podobne naložbe s fiksnim donosom so še posebej priporočljive za vlagatelje, ki več poudarka dajo na varnost in ne iščejo nadpovprečnih donosov ob višji stopnji tveganja. Delež sredstev, investiranih v naložbe s fiksnim donosom, je odvisen od potreb vlagatelja in njegove nagnjenosti k sprejetju tveganja. V primeru vlagateljev, ki iščejo »popolno« varnost, lahko ta znaša najmanj 50 odstotkov vseh naložb.
V kolikor ste se znašli med tistimi, ki so ugotovili, da delniške naložbe za vas niso primerne, in ne želite, da vaša sredstva izgubljajo kupno moč na transakcijskem računu, potem obstaja visoka verjetnost, da bi bile zgoraj opisane naložbe za vas več kot primerne.
