Širjenje virusa Covid-19 je številne analitike spodbudilo k razpravi glede vpliva na svetovno gospodarstvo. Med tem, ko je postalo jasno, da bo dogajanje imelo negativne posledice, so borzni trgi v tečajih upoštevali najbolj negativne scenarije, do katerih ne bo nujno prišlo. Vlagateljem bi na tem mestu priporočila, da pozornost usmerijo na dolgoročne cilje, ne kratkoročne pretrese, ki so del lastništva vrednostnih papirjev.
Vsakodnevno štetje novih primerov obolelih za korona virusom zbuja strah. Število obolelih znaša že okoli 90 tisoč, med tem ko je več kot 3 tisoč izgubilo življenje. Vlagatelji smo priča izbruhu virusa, s katerim se borijo vlade po vsem svetu, kar je ponekod močno upočasnilo gospodarsko aktivnost, saj so vlade sprejele drastične ukrepe, kamor spada izolacija celotnih mest. Ali se v takšnem okolju sploh lahko čudimo, da so se cene delnic svetovnih podjetij znižale? Je to začetek globalne krize ali so se trgi le odzvali na dogajanje in sledi nadaljevanje rasti?
Nezanemarljiv vpliv širjenja virusa
Dejstvo je, da dejanskih vplivov ne moremo natančno predvideti, saj smo priča domino efektu, ki so ga povzročile s strahom podprte razprodaje finančni inštrumentov, delnic, skladov ipd. Pred dvema tednoma so ekonomisti ocenili, da bo izbruh korona virusa vplival podobno kot izbruh SARS, ko je rast na Kitajskem strmo upadla, nato pa zelo hitro okrevala. Če gledamo dolgoročni graf, se takratnega padca skoraj da ne da opaziti. Še vedno pa ne smemo spregledati okolja, v katerem se nahajamo danes. Kitajska danes predstavlja skoraj petino svetovnega BDP v primerjavi s štirimi odstotki na prelomu tisočletja. Razvoj dogodkov na Kitajskem ima posledično bistveno večji vpliv na globalno gospodarstvo. Kitajska rast je bila po stopnjevanju trgovinske vojne z ZDA že tako prizadeta; virus pa je prinesel še dodatne nevarnosti. Nič kaj drugače ni v Italiji, gospodarstvo katere se že nekaj časa nahaja v nezavidljivem položaju.
Dogajanje bo torej imelo veliko večji vpliv na svetovno gospodarstvo, kot ga je imel izbruh SARS. Slednjo domnevo potrjuje že okrnjena realizacija službenih potovanj. Globalno združenje za poslovna potovanja (GBTA) s sedežem v ZDA navaja, da bo poraba za poslovna potovanja letos kar za 37 odstotkov nižja od prvotnih pričakovanj. Medtem ko so skoraj vsi odpovedali poslovna potovanja na Kitajsko, številni odpovedujejo potovanja tudi v evropske države. Vzroke gre iskati tudi v omejitvah potovanj, ki jih na nacionalni ravni uvajajo večje države. Če je bil segment luksuznih dobrin v preteklosti imun na številne nevarnosti, je tokrat tudi ta podlegel paniki. Analitiki pričakujejo, da se bo na račun omejitev potovanj za kitajske državljane, prodaja luksuznih dobrin v letošnjem letu znižala za 40 milijard evrov. Vse skupaj vpliva tudi na dobavne verige trgovcev na drobno, ki iz Kitajske naročajo gore oblačil, električne opreme in številne drobnarije. Mnogi trgovci se že soočajo s težavami zaradi hitrega padca zalog. V kolikor bodo omejitveni ukrepi v veljavi dlje časa, bi lahko to vplivalo na pomanjkanje številnih proizvodov na trgu. Zato ni čudno, da so že številna podjetja revidirala napovedi poslovnih rezultatov za leto 2020.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bi lahko upočasnjevanje gospodarske aktivnosti znižalo povpraševanje po nafti za več kot milijon sodčkov na dan. Novica predstavlja še dodaten pritisk na cene nafte, ki so se letos znižale že za več kot 15 odstotkov. Pomemben vpliv pa beleži tudi avtomobilski sektor, ki je gonilna sila nemškega gospodarstva. Prodaja avtomobilov na Kitajskem se je februarja skoraj ustavila, saj je beležila kar 92 odstotni padec, saj potrošniki zaradi strahu pred krizo odlašajo z nakupi.
Divja vožnja borznih trgov
Minuli teden so trgi vlagatelje popeljali na divjo vožnjo, saj smo bili priča enemu največjih padcev na borzah. Trgi se težko spopadajo z zunanjimi presenečenji, kot je ta, ki je največji eksogeni šok od terorističnih napadov 11. septembra 2001. Kaj je torej pred nami in kdaj bomo priča obratu trenda navzgor? V trenutni situaciji ni potrebno biti strokovnjak, da bi uspešno napovedali skorajšnji skok delniških trgov. Kdaj? Le to je odvisno od prihodnjega razvoja dogodkov.
Borzni kazalci v zadnjem tednu kažejo na to, da je trg zdaj »preprodan«, kar pa še ne pomeni takojšnjega obrata trenda. V kolikor bomo priča pozitivnim novicam, kot je na primer upočasnjevanje širitve virusa ali pa krepitev gospodarske aktivnosti na Kitajskem, bomo priča hitrim odzivom trgov. Visoka nihajnost ne pomeni le hitrih padcev ob negativnih novicah, ampak tudi hitro rast ob pozitivnih novicah.
Centralne banke so obljubile, da bodo storile vse za preprečitev nove recesije. Bi lahko centralne banke resnično ponudile rešitev? Tokrat ne, saj ne gre za krizo, ki jo je moč rešiti s spremembo denarne politike, saj virus ne dojema politike cenejšega denarja in ima le posreden vpliv na gospodarstvo. Kljub temu lahko ukrepi centralnih bank sprostijo pritisk in ponudijo več manevrskega prostora najbolj ranljivim delom svetovnega gospodarstva. Tveganje, da bi se ta finančni šok neposredno spremenil v gospodarski šok, bi se znižalo in upočasnilo ali celo ustavilo val prisilnih prodaj in stečajev.
Dober pokazatelj doseženega dna je odziv trgov na vsak slab naslov v medijih in na napovedi o koncu sveta, ki se še niso realizirale. Ko bo do tega prišlo, bo lahko trg pričel z okrevanjem. Koronavirus predstavlja visoko tveganje za gospodarstvo, a hkrati širši signali kažejo, da so trgi dovolj močni, da preživijo tudi to krizo. Seveda ob predpogoju, da bo ta kriza razmeroma kratkotrajna. Obstaja visoka verjetnost, da so trenutni negativni učinki kratkotrajni in bodo v prihodnjih četrtletjih nadoknadili izgubljeno. Nekateri sektorji so celo v odličnem položaju, da bi paniko izkoristili.
Če nekdo odpove križarjenje ali potovanje na Kitajsko, ne bo spremenil dolgoročne razporeditve potnih stroškov. Na potovanje se bodo odpeljali drugič. Enako, če se bodo cene telefonov zaradi pomanjkanja delov zvišale, se bo raven cen dolgoročno zagotovo ustalila na raven pred pojavom virusa.
Glejte dolgoročno in kupujte poceni!
Hkrati ne bi smeli preučevati samo možnosti koronovirusne pandemije, saj je veliko drugih kandidatov za pandemijo, kot so npr. gripa, filovirus, vročica Lassa ali pa še kakšen drug virus, za katerega še ne vemo, da obstaja. Poleg tega obstajajo številne druge možne katastrofe, od naravnih do umetnih. Pred spreminjanjem dolgoročne strategije portfeljev bi se morali vlagatelji vprašati, če ima dogajanje dolgoročni vpliv na zdravje ljudi in okolje. Vaša pozornost bi morala biti usmerjena v konec dolgoročnega varčevanja in ne na kratkoročne krize, katerim boste priča v vmesnem času.
Ko bomo dočakali uspešno omejitev širjenja novega koronavirusa, bomo priča hitremu obratu kaskadne upočasnitve gospodarske aktivnosti. Do takrat pa bodo trgi vlagateljem ponujali priložnosti, ki so posledica pretiranega strahu. Z nakupom delčka strahu ste lahko tudi lepo nagrajeni in verjetnost dolgoročnega uspeha obrnete sebi v prid, vendar brez tveganja ne gre. Kot pravi Warren Buffett: »Be greedy when others are fearful«.
Maja Trbanc je osebna finančna svetovalka. V primeru vprašanj pišite na [email protected].
