Za dolgoročne varčevalce so korekcije koristne

Za dolgoročne varčevalce so korekcije koristne

V preteklem letu smo bili priča vrsti svaril analitikov, da se najdaljše obdobje bikovskega trenda na borznih trgih v zgodovini zaključuje in, da bi bilo pametno bolj tvegane naložbe preusmeriti v manj tvegane in se tako zavarovati pred morebitno korekcijo trga ali krizo.

Dejstvo je, da pozitivni trend na trgih traja že vse od marca leta 2009, ko je indeks S&P 500 zaključil trgovanje pri 676,53 točkah. Danes, več kot 10 let kasneje, je vrednost indeksa približno petkrat višja. Nič čudnega, da so vlagatelji v skrbeh in se bojijo korekcije, ki bi bistveno znižala njihove dobičke.

V investicijskem svetu je korekcija definirana kot najmanj 10 % padec tečajev vrednostnih papirjev od najvišje dosežene vrednosti. Vendar, ali je korekcija res razlog za paniko?

Kot kažejo pretekli podatki, naj bi se korekcija na trgih zgodila v povprečju enkrat letno in naj bi trajala okoli 54 dni. Iz tega lahko sklepamo, da so korekcije za trg nekaj čisto normalnega, običajnega in neizogibnega in na le-te moramo računati, ko vstopamo na borzne trge. Vendar pa so korekcije za vlagatelje po navadi razlog za slabo voljo, saj so skrajno nepredvidljive in jih je kljub vsem naporom in analizam skoraj nemogoče napovedati. Do korekcij lahko pride kadarkoli in iz različnih razlogov. Danes lahko z veliko gotovostjo rečemo, da je bil glavni vzrok za preteklo finančno krizo nepremičninski balon, podprt s finančnimi produkti, vezanimi na hipotekarne kredite v ZDA. V letih 2005 in 2006 so le redki posamezniki opozarjali pred napihovanjem balona. Prav iz tega razloga poučeni vlagatelji, ki se zavedajo nepredvidljivosti borznih trgov, vstopajo na trge s ciljem dolgoročnih investicij. Za vlagatelja je korekcija res pomembna le v primeru, če trguje kratkoročno in z visokim vzvodom.

»Čakanje na pravi trenutek« (ang. market timing) v večini primerov ne prinaša stabilnih dolgoročnih donosov. Običajno v nuji prehiteti trg in uloviti vrhove in padce tečajev delnic, izgubimo več, kot bi sicer z dolgoročnim vlaganjem.

Kljub bojazni pred večjim negativnim popravkom tečajev, pa korekcija v večini primerov predstavlja priložnost za cenejše nakupe delnic stabilnih podjetij. Še posebej tistih, ki jih mogoče prej ne bi kupili, ker so se nam enostavno zdele predrage. Delnice, kupljene med korekcijo, lahko hitro postanejo zdrav temelj pri izgradnji dolgoročnega portfelja s stabilnimi donosi.

Korekcija predstavlja idealen trenutek za pregled naših portfeljev in uspeha naših preteklih transakcij. Če bi delnico, ki jo imamo v portfelju, še vedno kupili, ne glede na padce, potem nimamo vzroka, da bi kakorkoli odreagirali na nastalo situacijo. Če vas vprašam, ali ste prodali Krkino delnico, ko je iz dobrih 120 EUR v letu 2007, v času finančne krize zdrsnila vse do 42 EUR, je vaš odgovor najbrž ne. Verjamete namreč v našega farmacevta, ki vas letno nagradi še z nekaj odstotnim dividendnim donosom.

Ravno tako kot nakup delnic v času korekcije, je smiselno tudi mesečno varčevati v skladih. Na ta način bomo namreč vlagali po metodi povprečnega stroška, ki nam bo s takšnim vlaganjem v času rastočih tečajev povečala dobiček, v času padcev in večjih korekcij pa zmanjšala ali celo izničila izgubo.

Kot povedano, korekcija na trgih ni slaba, saj na dolgoročne cilje nima negativnega vpliva oz. ima pozitivni vpliv, če korekcijo izkoristimo. Lahko jo obrnemo sebi v prid in izkoristimo priložnost »poceni nakupov« ali pa se enostavno ne oziramo preveč nanjo. Ne pozabite, da varčujete dolgoročno!

V kolikor bi radi preverili, če vaš portfelj še vedno sledi vašim ciljem, nas kontaktirajte!

V primeru dodatnih vprašanj pišite na vesna.vitez@vzajemci.com

Priporoči članek prijatelju