Naslov članka se nanaša na kupno moč, ki jo s hranjenjem sredstev na bančnih računih izgubljamo Slovenci.
Slovenci v bankah in hranilnicah hranimo več kot 20 milijard evrov sredstev. Od tega jih približno tri četrtine leži na računih, preostanek pa na depozitih. Pri optimističnih predpostavkah smo samo v lanskem letu Slovenci izgubili dobrih 300 milijonov evrov kupne moči, pri pesimističnih pa krepko več. To je približno toliko kot znaša celotna vrednost Luke Koper, Pozavarovalnice Sava, Telekoma Slovenije ali pa dveh Cinkarn Celje.
Predstavljajte si kaj vse bi lahko storili s tem denarjem? Koliko podjetij bi lahko ustvarili, postavili na noge ali pomagali prodreti na tuje trge in ustvarili okolje, primerno za odpiranja kvalitetnih delovnih mest. Lahko bi investirali v izgradnjo cest in posodobitev ostale infrastrukture. Opcij je ogromno in dejstvo je, da smo prej opisano kupno moč sredstev na banki že izgubili. Prišel je čas, ko moramo preprečiti nadaljnje izgube.
Ste si kdaj preračunali pričakovano izgubo kupne moči vaših prihrankov v naslednjih 5 letih? Zakaj 5 letih, ste se verjetno vprašali. Zato ker analitiki pričakujejo, da bo tako dolgo trajalo, preden bo depozitna obrestna mera znova v pozitivnem območju. Kar pomeni dvig iz trenutne ravni -0,5 odstotka na 0, kaj šele na raven, ki smo je še vedno vajeni izpred 10 let. Pa začnimo: ob inflaciji 1,8 odstotka, kot smo ji priča danes, ter obrestnim meram v višini 0,1 odstotka lahko računamo na okoli 8-odstotno izgubo kupne moči. Lahko bi rekli, da bomo odšteli dvanajstino. Kot če bi en mesec na vsakih 5 let delali brez plače. Ste na to pripravljeni? Kaj pa, če bo inflacija še višja?
Možnih alternativ se na tem mestu ne bom dotikal, saj se jih je dotaknil sodelavec Klemen Jereb v prispevku z naslovom »Depoziti niso edina opcija, so pa ena izmed slabših«. Dotaknil bi se morda alternative, kot so jo uvedli Madžari in ki bi bila dobrodošla tudi pri nas. Torej, naložba ki bi ponudila vse lastnosti depozitov in višje fiksne obrestne mere z določeno mero državnega jamstva. Lahko bi ustanovili državni infrastrukturni sklad, ki bi skrbel za državno infrastrukturo; nepremičninski sklad bi lahko skrbel za stabilnost nepremičninskega trga; podjetniški sklad pa bi skrbel za zdrav razvoj podjetij in bi lahko na noge postavil tudi kakšnega svetovnega velikana. Z gotovostjo lahko trdim, da bi ga postavil, saj tega podatka žal ne bomo mogli preveriti. To je posledica tega, da odgovorni rajši gledajo proti volitvam, ne pa k razvoju gospodarstva (bom pa vesel, če se motim).
Vse zgoraj opisane opcije so na zasebnih trgih vlagateljem na voljo že sedaj– tako višje obresti, kot tudi varnost in naložbe z lastnostmi depozitov. Je pa na drugi strani lahko tveganje višje in v nekaterih primerih tudi izredno visoko. Zato bi morali vsi poskrbeti za to, da se vlagatelji poslužujejo le preverjenih alternativ, obenem pa se zavedajo realnega tveganja. Na državi je, da nagradi varčevalce, ne kaznuje. Na nas, predstavnikih industrije pa je, da varčevalce usmerjamo in seznanjamo z vsemi tveganji, ki jih sprejmejo. Najpomembneje pa je, da varčevalce obvarujemo pred spornimi naložbami in za vas skrbimo tudi v negotovih časih, ne le v obdobju razcveta.
Zato pozivam vse bralce, da nas kontaktirate in se naročite na termin z našimi strokovnjaki
