Delniški trgi imajo za seboj odlično desetletje

Članek slika

Ali bo tudi naslednje desetletje tako naklonjeno vlagateljem?

Ko se pripravljamo za vstop v novo leto, sem se zavedel, da se izteka tudi desetletje. Minilo je izjemno hitro in, čeprav se je nabralo že več kot deset let od velike finančne krize (2008), imam občutek, da nad nami še vedno visi duh te največje gospodarske krize po tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Iztekajoče desetletje bo šlo v zgodovino kot ameriško desetletje. Malce ironično glede na dejstvo, da se je finančna kriza začela v ZDA. Čeprav nikoli nismo doživeli evforije na delniških trgih, pa, ko pogledamo nazaj, vidimo, da so bili doseženi donosi (vsaj na večini trgov) solidni, če ne že nadpovprečni. Verjetno bo vlagateljem ostalo bolj v spominu kot desetletje, ko so negativne obrestne mere postale stalnica. In čeprav mnogi menijo, da so nižje obrestne mere povzročile dvig vrednotenj vseh naložbenih razredov, ob pogledu na dogajanje na delniških trgih tega ni zaznati.

Kako so se obnesli ključni delniški trgi

Če pogledamo donosnost ključnih delniških trgov v obdobju 2010 do 2019, vidimo, da izstopajo ameriške delnice. V zadnjih desetih letih so v povprečju prinesle vlagateljem dobrih 13 odstotkov letno. Če bi upoštevali še rast dolarja nasproti evru, je povprečna letna donosnost za evropskega vlagatelja presegala 16 odstotkov.

Kot vemo, naložba v delnice prinaša donos v dveh oblikah - skozi dividende in skozi spremembo tečaja delnic, t.j. kapitalski dobiček. Tečaj delnic je odvisen od rasti dobičkov in od vrednotenj (običajno se uporablja PE – tečaj/dobiček), ki nekako odraža mnenje vlagateljev, koliko je delnica vredna. Če pogledamo, kako so ameriške delnice dosegle tolikšen letni donos, bo marsikdo presenečen, da je večina posledica dobrega poslovanja ameriških podjetij (beležila so visoko rast dobičkov – 10,8 odstotka na leto), ne pa višjih vrednotenj, ki so imela zanemarljiv vpliv. To nekako ne gre skupaj s kritiko, da so nizke obrestne mere povzročile pretirana vrednotenja delnic. Iz naslova dividend je vlagatelj dobil dodatna 2,2 odstotka.

Podobno vajo smo naredili še za indeks razvitih trgov (MSCI World), trgov v razvoju (MSCI EM) in za evropske delnice.
Najslabše so se odrezali trgi držav v razvoju. Poleg nižje rasti dobičkov so doživeli krepko prevrednotenje navzdol (konec 2009 je znašal P/E 17,7, danes znaša 13,8!).

Evropske delnice so dosegle povprečni letni donos v višini 8,3 odstotka, kar je posledica visokih donosov iz naslova dividend (skoraj 4 %) in zmerne rasti dobičkov (dobre 4 odstotke).

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjem desetletju

Če pogledamo naprej v dvajseta leta 21. stoletja, v katera vstopamo, smo lahko glede prihodnjih donosov zmerni optimisti. Izhodišče je podobno kot pred desetimi leti. Delnice ne potrebujejo prevrednotenja navzgor, da bo vlagatelj dosegel soliden donos. Dovolj bo dividendna donosnost in zmerna rast dobičkov, ki na dolgi rok sledi nominalni gospodarski rasti. Če pogledamo, da znaša dividendna donosnost globalnega delniškega indeksa MSCI World okrog 2,5 % (konec leta 2009: 2,6 %), lahko vlagatelji mirno stopijo v novo desetletje. Bodo pa verjetno regije malenkost zamenjale svoje pozicije. 

Aleš Šoba, CFA je vodja upravljanja delniških naložb pri SAVA Infond. K skladom SAVA Infond lahko do konca leta pristopate ob plačilu le 50 % vstopne provizije, kar pomeni prihranek do 1,5 %

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Delnice podcenjene v primerjavi z obveznicami

13.10.2010

A. Šoba