Kako varčevati v svetu negativnih obrestnih mer

Kako varčevati v svetu negativnih obrestnih mer

Delež obveznic, ki vlagateljem garantirajo izgubo, narašča.

V letošnjem letu smo priča izjemnemu upadu zahtevane donosnosti obveznic, predvsem državnih, ki predstavljajo osnovo, od katere se gradijo vse pričakovane donosnosti naložbenih razredov. Kar četrtina vseh izdanih državnih obveznic ima negativno donosnost, kar pomeni, da so vlagatelji pripravljeni plačati državi, da lahko »varno« naložijo svoja sredstva.Glavni protagonist teh nenavadnih razmer so nedvomno centralne banke, ki so v zadnjem desetletju z nižanjem obrestnih mer in odkupi vrednostnih papirjev (predvsem obveznic) znižale raven obrestnih mer na zgodovinsko nizko raven, vse s ciljem dvigniti gospodarsko rast in inflacijo. Po desetih letih ni videti, da jim je v celoti uspelo, kar jasno kaže na omejitve monetarne politike in koliko še lahko nižje obrestne mere stimulirajo gospodarstvo. Po mojem mnenju ne kaj dosti brez večje vloge fiskalne politike (nižji davki in večje investicije v infrastrukturo). Predvsem so na nižjo inflacijo vplivali dejavniki, ki so zunaj vpliva centralnih bank, predvsem demografska slika, globalizacija in tehnologija.

Za višjo donosnost bo treba sprejeti več tveganja

Vlagatelji so se tako danes znašli v dokaj težkem položaju, ko imajo z varno naložbo zagotovljen negativen donos. Če hočejo doseči kakršen koli pozitiven donos, bodo morali sprejeti več tveganja in s tem več nihajnosti. Glavna alternativa so seveda delnice, ki pa so z vidika tveganj povsem drugačen naložbeni razred. Dividendna donosnost delnic ostaja dokaj visoka in primerljiva z zgodovinskimi povprečji (tabela spodaj). Dividendna donosnost globalnih delnic znaša 2,6 %. Evropske tu izstopajo (blizu 4 %).

Delnice skozi prizmo dividend

Dividende, ki jih izplačujejo podjetja, imajo precej (štirikrat) nižjo nihajnost kot tečaji delnic. Če bi se vlagatelji osredotočili na ta vidik (na dividende) in manj na nihajnost tečajev delnic, bi mogoče nanje gledali drugače. Poleg tega dividende v času recesije ne padejo tako kot delnice. Lahko rečemo, da tečaji delnic pretiravajo glede na fundamente. Razen v času velike depresije in finančne krize 2008 podjetja niso znižala dividend za več kot 10 odstotkov. Dober primer je zadnja finančna kriza, kjer so ameriška podjetja znižale dividende za 24 odstotkov, tečaji delnic pa so upadli za 56 odstotkov. Na spodnjem grafu sem preveril, kako so je gibal tečaj globalnega indeksa MSCI World in dividend, ki jih podjetja iz tega indeksa izplačujejo. Žal imam na Bloombergu podatke od leta 1995, tako, da lahko vidimo le zadnji dve recesiji. Tečaj je tako v letih 2000 in 2008 upadel za okrog 50 %, dividende pa »le« 10 oz. 30 %.

Kakšna je bila pretekla rast dividend?

Če pogledamo še preteklo rast dividend (10-letna obdobja), vidimo, da je kljub največji gospodarski in finančni krizi ta ostala pozitivna. V obdobju od 1994 do 2019 je bila povprečna rast dividend 5,5 %. Zadnjih 10 let je znašala točno 5 %.

Vlagatelj lahko danes, če kupi globalni delniški indeks (sklad), ob začetni dividendni donosnosti 2,6 % pričakuje, da bo ta dividenda v naslednjih 10 letih višja. Če pogledamo preteklost, vidimo, da je bila v 10-letnem obdobju rast dividend vedno pozitivna. Gibala se je med 2,3 in 9,3 % na leto. Če smo pesimistični in v naslednjem desetletju pričakujemo nižjo rast (obvezniški trgi kažejo na to), znaša pričakovana donosnost globalnih delnic še vedno blizu 5 % (2,6 % + 2,3 %). Če pa se približa preteklim povprečjem, pa smo blizu 7,5 odstotka.

Oba scenarija sta še vedno izjemno privlačna v primerjavi v varnimi naložbami. Edini problem je nihajnost, ki jo mora vlagatelj sprejeti z naložbo v delnice in delniške sklade. Mogoče pomaga, če na delnice gleda skozi prizmo dividend, ki so mnogo bolj stabilne. Ali pa se sprijazni, da v 'varnih naložbah' v naslednjem desetletju ne bo dosegel niti ničelnega realnega donosa. 

Priporoči članek prijatelju