Svetu vladajo tri velike sile: neumnost, strah in pohlep.

Članek slika

Večina vlagateljev, ki nalaga svoja sredstva v vzajemne sklade pravi, da vlagajo na dolgi rok in ne lovijo trenutka za vstop v določen sklad. Dejansko stanje pa je v resnici drugačno.

Obstaja veliko študij, ki kažejo na to, da vlagatelji v investicijske sklade nimajo tako visoke donosnosti, kot jo ima trg. Večji del bralcev bo rekel, da zaradi stroškov in imate prav – večji del razlike v donosnosti lahko pripišemo stroškom, in ta razlika ni majhna. Glede na raziskave naj bi znašala okoli 5 odstotnih točk letno. Zanimiva pa je raziskava, ki so jo opravili pri Morningstar, kjer so na podlagi denarnih tokov in donosnosti posameznih skladov izračunali, da vlagatelji ustvarjajo za okoli 2 odstotni točki nižjo donosnost, kot jo ustvarjajo investicijski skladi. Tudi ostale raziskave na tem področju kažejo podobno sliko.

Največ odločitev vlagatelja temelji na pohlepu in strahu - klasičen "kupi visoko, prodaj nizko" scenarij. Večina vlagateljev se ne odloča na podlagi nasvetov strokovnjakov, ampak se odločijo investirati v sklad tako, da pogledajo kateri sklad se je v preteklem obdobju najbolje odrezal in svoja sredstva preusmerijo tja. V veliko primerih se pri takem načinu investiranja vlagatelj pripravi na to, da bo prodal točke sklada po nižji ceni, kot jih je kupil.

Vsak vlagatelj si mora pred začetkom investiranja jasno zastaviti cilje za katere bo varčeval in na podlagi tega sestaviti portfelj, s katerim bo dosegel te cilje. Po potrebi je potrebno strukturo portfelja tudi prilagajati, saj je donosnost med različnimi trgi in sektorji različna in po preteku nekaj časa, to lahko povzroči neravnovesja med določenimi regijami in odstopa od zastavljene strukture. Prilagajanje strukture portfelja je tudi eden od načinov, kako se izogniti potrebi po nakupu "vročega" sklada.

"Če je vse kar počnete to, da kupujete tiste sklade ki v tem trenutku izgledajo najbolje, si samo pripravljate teren za to, da jih boste prodali, ko bodo izgledali najslabše"

Če pogledamo stanje v Sloveniji, vidimo da je večina vlagateljev letos investirala v sklade, ki imajo večji del sredstev naloženih v sektorju tehnologije ter farmacije, torej oba sektorja, ki sta bila v preteklih letih zelo donosna. Podatke sem razbral glede na zanimanje, ki so ga pokazali uporabniki preko spletnega mesta Vzajemci.com. Med družbami za upravljanje pa sta v ospredju predvsem ALTA Skladi ter Sava Infond.

Vlagatelji so še vedno precej bolj naklonjeni skladom domačih družb za upravljanje. Če je bilo to razmerje pred petimi leti nekje 1 proti 6 v korist domačih skladov, je letos zanimanje za tuje sklade skoraj v celoti poniknilo.

Zaskrbljujoče pa je, da je zanimanje za obvezniške sklade letos skoraj v celoti poniknilo in to po rekordih, ki smo jim priča na trgih. Obveznice, čeprav na rekordih, še zmeraj služijo stabilizaciji portfelja v primeru negativnih gibanj na trgu. Živcev za spremljanje izključno delniškega portfelja ob pojavu krize nimajo niti profesionalni vlagatelji, zato je verjetnost, da bo povprečni vlagatelji sprejel napačno odločitev ob prvem večjem premiku, zelo visoka.

Kot sem zapisal v prispevku z naslovom “Kakšno razmerje med obveznicami in delnicami izbrati? “, »razlog za kombinacijo, poleg očitnega – razpršitve, je bolj osebne narave in je odvisen od vaše naklonjenosti tveganju. Da bi lažje določili vaš profil tveganja, si odgovorite na vprašanje, ob kako visokem padcu vaših prihrankov bi začeli razmišljati o izstopu s trga. V kolikor ne nameravate prodati, saj se zavedate, da pride do nadpovprečnih nihanj in sta naložbena tipa na dolgi rok vedno prinašala pozitivno donosnost, morda imate visoko toleranco in bi bil za vas delniški portfelj primeren. V kolikor ste si odgovorili "20 odstotkov", je vaš profil tveganje nekje na svetovnem povprečju. V kolikor pa bi zagnali paniko pri padcu v višini 10 odstotkov, delniški trg za vas ni primeren. Pridejo obdobja, v katerih so bolj donosne delnice, drugič obveznice, tretjič pa se naložbena razreda premikata sinhrono (čeprav se to zgodi zelo redko). V vsakem primeru bi vam odsvetoval neprestano lovljenje pravih točk za vstop, saj morate navsezadnje imeti prav dvakrat - pri vstopu in pri izstopu.«

Sklep

Trgi so dosegli dno 9 marca, 2009. V medijih smo takrat lahko zasledili številne članke o tem, da se bo celotni finančni sistem sesul. Namesto tega pa se je zgodilo nasprotno - začel se je eden največjih odbojev v zgodovini. Tisti, ki niso zganjali panike in posledično prodajali ob najslabšem možnem trenutku, ampak so namesto tega prilagodili strukturo portfelja, so do danes že nadoknadili izgubo in ustvarili zavidanja vredno donosnost. Tisti ki so prodajali, ko so bili trgi že na dnu in čakali da se stvari umirijo, pa so zamudili zgodovinski odboj tečajev na svetovnih trgih.

Naslednjič, ko boste videli oglas, ki napoveduje, da se bodo trgi sesuli, uporabite svojo glavo in ostanite pri tem kar je za vas delovalo do zdaj. In nikoli ne pozabite na strokovno pomoč, ki vam jo lahko nudimo!

Pomoč pri prilagajanju portfelja vam nudimo strokovnjaki VZAJEMCI SKUPINA d.o.o. Svoj termin si rezervirajte na podstrani Svetovanje. Prvi, spoznavni sestanek, je brezplačen.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja