Kot je dejal James Brown v svoji znani pesmi "It's a Man's World", živimo v svetu, ki ga vodijo moški, ki pa ne morejo obstajati v kolikor ob sebi nimajo ženske. Če besedo moški zamenjamo z besedo centralne banke, besedo ženske pa s potrošniki in investitorji, dobimo približno sliko dogajanja, v katerega smo neopazno zakorakali v obdobju zadnjih 10 let.
Živimo v svetu, ki ga vodijo centralne banke oz. je svet od njih močno odvisen. Ni pomembna trgovinska vojna, niso pomembni davki ali davčne olajšave - vse to so včerajšnje novice. Vse se znova vrti okoli centralnih bank, na čelu s Federal Reserve (Fed), Evropsko centralno banko (ECB) ter Japonsko centralno banko (BoJ). Obrestne mere pomembnejših centralnih bank se gibljejo okoli ničle in investitorji pritiskajo na eno izmed večjih (Fed), ki se je od te politike oddaljila, da politiki ničelnih obrestnih mer da novo priložnost.
Trgi v zadnjih tednih rastejo, ker se preprosto ne da nikjer več imeti prostih sredstev, brez da bi ta izgubljala vrednost. Konzervativci, ki imajo sredstva na bančnih računih, so poraženci. Kupiti morate najmanj obveznice ali pa dividendne delnice na ameriški borzi. Centralne banke ne samo, da posredno napihujejo vrednosti delnic ter "silijo" vlagatelje v nakup le teh, občasno tudi same kupujejo (kot v primeru japonske ter kitajske centralne banke) delnice z namenom vzdrževanja tečajev.
Avtomobilski sektor je eden izmed boljših pokazateljev zdravja gospodarstva. In gledano iz tega stališča se nahajamo pred novim obolenjem.
Analitiki s(m)o razdeljeni glede prihodnje monetarne politike Fed. Na eni strani nas je polovica mnenja, da bo Fed še letos začel z novim ciklom nižanja obrestnih mer, druga polovica meni da tega letos še ne bomo dočakali. Tisti, ki menimo, da bomo znižanje dočakali, kot argumente postavljamo upočasnjevanje gospodarske aktivnosti (čeprav zadnji podatki navdajajo z optimizmom) ne samo v ZDA ampak tudi širše. Že Evropa kot pomembna trgovinska partnerica se spopada z veliko težavami. Znotraj monetarne unije je Nemčija, gledano na indeks proizvodne aktivnosti (PMI) najslabša država. Avstrija, Španija, Irska in Italija so pri novih merjenih PMI vse zabeležile rezultat pod 50 (kar pomeni krčenje). Glede na rezultate bi nas počasi že lahko začelo skrbeti.
Kaj pa Azija? Japonski PMI se je znižal, deloma zaradi posledic trgovinske vojne in nižjega povpraševanja iz Kitajske po avtomobilskih delih. Proizvodnja avtomobilov se je posledično znižala že šesti mesec zapored. Južnokorejski PMI je na najnižji ravni v zadnjih 4 mesecih. Med najbolj prizadetimi je tudi tukaj avtomobilski sektor. Trgovinski velikan Singapur tudi ni imun na dogajanje, saj je proizvodni sektor zabeležil največji obrat navzdol od začetka zbiranja podatkov.
Borzni rekordi ob boku poslabšanih napovedi
Kdo pri zdravi pameti bi želel kupiti obveznico z zagotovljeno negativno obrestno mero?
Ne glede na to, da so napovedi dobičkov podjetij za prihodnja četrtletja slabša, je ameriški S&P 500 posegel po novih rekordih. Število podjetij znotraj indeksa, ki so za prihodnja četrtletja izdala negativne napovedi, je najvišje od leta 2006. Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih obveznic pa je padla pod 2 odstotka, čeprav smo še pred enim letom špekulirali, če je le-ta na poti do 4 odstotkov, v "območje normale". Normale nismo dočakali. Vpliv centralnih bank, ki so se postavile v vlogo kupcev vrednostnih papirjev, pri katerih ni pomemben dobiček, so močno vplivale na celoten investicijski svet. Vlagatelji sedaj kupujejo državne obveznice z negativno zahtevano donosnostjo v pričakovanju, da bo njihova vrednost še bolj zrasla. Temu se reče špekulacija.
Pokojninski skladi, ki tradicionalno prisegajo na najbolj varne naložbe, so se znašli v kotu. Obrestne mere državnih obveznic, ki predstavljajo pomembno utež v takih skladih, so na rekordno nizkih ravneh. Istočasno pa so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako soočajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati. Vsak od teh dveh scenarijev bo negativno vplival na donose varčevalcev. V kolikor se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v roku nekaj let morali soočiti tudi z likvidnostnimi težavami, saj se lahko hitro znajdejo v situaciji, ko bo na voljo premalo denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. V kolikor pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (do česar je v mnogih primerih že prišlo), se bodo morali soočiti tudi s krizami na delniških trgih, katere bi prav tako lahko pripeljale do likvidnostnih težav. In trenutna vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.
Zastonj kosilo ne obstaja
Vlagatelji smo postali odvisniki od ohlapne monetarne politike centralnih bank. V svetu centralnih bank igro vodijo bankirji, vlagatelji pa smo tisti, ki to igro igramo, saj imamo od tega vsi korist. Vendar grejo trenutna napihovanja tečajev, ki so posledica špekulacij glede prihodnjih politik centralnih bank, na račun prihodnjih vrednotenj. Nihče ne ve, kje je meja, pri kateri dogajanje ne bo več vzdržno. S tega vidika, vam odsvetujem lovljenje meje. Rajši prilagodite razmerje med posameznimi naložbenimi tipi (delnice, obveznice, denar, alternativa) tako, da bo portfelj odražal vaše cilje v trenutnem investicijskem okolju.
