Lahko bi rekli, da je zavedanje vlagateljev o pomenu razpršitve portfelja danes na veliko višji ravni, kot je bilo pred 10 leti. Vendar je samo znanje oz. konkretna izvedba potrebna konkretne asistence.
Pisal sem že, da za vlagatelje z manj sredstvi oz. manj časa zadostuje že sama razpršitev sredstev med delnice in obveznice. Ustrezna razpršitev in nadaljnje prilagajanje razmerja lahko služi kot osnova za vaš portfelj. Vsi, ki bi želeli nekaj več, se lahko poslužujete tudi drugih oblik naložb, med katere spadajo t.i. vedno bolj priljubljene alternativne naložbe.
Napaka, ki jo delajo (vsi) vlagatelji
V zadnjih tednih sem dobil precej vprašanj, kateri obvezniški sklad naj izbere vlagatelj in koliko potenciala za rast le-ti še imajo. Na mestu je razlaga, ki si jo morate zapomniti: obvezniški skladi niso enaki obveznicam. Z nakupom obveznice, izdajatelju posodite sredstva po vnaprej določenih pogojih, ki jih mora ta izpolnjevati in za to jamči s svojim premoženjem. Cena obveznice v tem primeru ne igra velike vloge, saj je na prvem mestu donos, katerega prejmete iz naslova tega posojila. Obveznice v taki obliki, predstavljajo varovalko za vaš portfelj in služijo kot stabilizator v negotovih časih. Z nakupom obvezniškega sklada pa ne kupite obveznice oz. portfelja obveznic kot takega. Kupite sklad, ki posluje podobno kot delniški, le da z vrednostnimi papirji katerih nihanja so veliko nižja. Večji del donosa iz naslova obvezniških skladov pride s preprodajo obveznic, ne s čakanjem do dospetja. Glavno tveganje pri nakupu obveznic sta inflacija, ki preseže višino obrestne mere in finančne težave izdajatelja. Glavno tveganje pri obvezniških skladih pa je, da se cena le teh na trgu ne bo več zvišala.
Če želite sestaviti optimalen portfelj, morate najprej določiti svoje cilje. V drugi fazi je treba določiti kako visoko tveganje je za vas še sprejemljivo, nato pa se lahko spravite k prilagajanju razmerja med delnicami in obveznicami.
Katero obliko dolžniških vrednostnih papirjev izbrati?
Torej, če želite višjo donosnost kot na banki, ne želite pa previsokega tveganja ali pa želite prilagoditi strukturo vaših obstoječih naložb, lahko izbirate med naslednjimi možnostmi:
1. Državne obveznice: za vlagatelja predstavljajo obveznice naložbo, ki prinaša vnaprej določene fiksne obresti na posojeni denar, medtem, ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja in finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času. Pri tej vrsti naložbe boste praviloma imeli višjo donosnost kot pri depozitih, a s tem tudi nekoliko višjo stopnjo tveganja.
2. Podjetniške obveznice: podjetniške obveznice imajo podoben koncept kot državne obveznice. Gre za posojilo, za katerega prejmete vnaprej dogovorjeno višino obresti. Praviloma so bolj tvegane od državnih obveznic, a s poglobljenim pregledom računovodskih izkazov podjetja lahko to tveganje občutno znižamo. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, kateri sredstva posodite, je tudi obrestna mera praviloma višja.
Univerzalni nasvet kaj je za vas najbolj primerno, ne obstaja. To lahko določite le ob posvetu z neodvisnim finančnim strokovnjakom.
