Pripravite naložbene portfelje na padce

Ne trdim, da je pred nami negativno obdobje - tega ne ve nihče. Trdim pa, da je po več kot 10 letih borzne rasti naivno pričakovati, da bodo trgi rasli v nedogled. Spomnimo se samo dogajanja pred letom 2008 na Ljubljanski borzi - konstantna dvomestna rast tečajev je slovenske sklade nekajkrat zapored izstrelila na svetovni vrh zgodb o uspehu. Po več letih rasti so bili ljudje prepričani, da lahko to traja v nedogled, delnice so se zato kupovali s krediti, z zaslužki pa so si vlagatelji kupovali nepremičnine in z zastavo le-teh najemali še višje kredite za nakupe delnic. Ampak kar gre gor, mora enkrat pasti tudi dol. To smo, zaslepljeni z "garantiranimi" dvomestnimi donosi slovenskih delnic, žal izkusili na bolj intenziven način, kot vlagatelji na razvitih trgih.

Če nimamo dovolj znanja o naravi borznih trgov, se lahko poslužujemo enega zelo preprostega pravila:

1. Predstavljajte si, da trgi na dolgi rok rastejo linearno
2. Narišite si črto, ki predstavlja to rast, za začetno točko pa upoštevajte najstarejšo znano vrednost indeksa
3. Narišite trenutno stanje trga in gibanje

To je sicer ne najbolj zanesljiv, a dovolj zgovoren pokazatelj, s katerim si lahko okvirno predstavljate kakšno donosnost bi moral imeti trg v prihodnjih 5 ali 10 letih, da se dotakne začrtane premice. Še bolje, preračunajte si koliko let bi moral trg imeti ničelno donosnost, da bo vrednost indeksa "pravična".

Priporočam branje serije člankov, z naslovom "Kaj pa, če je vse res" - 1. del - 30 let lobiranja in deregulacij, 2. del - Neobstoječe meje moralnega hazarda, 3. del - Obdobje streznitve, 4. del - Kje smo danes.

Novi rekordi ali novi bedaki?

Optimisti vam bodo rekli, da je prostora za rast še ogromno. A hitro se zna zgoditi, da gre le za "pesem siren", ki ljudi zvabijo v nevarno situacijo. Zapomniti si velja, da ko trgi dosežejo nov rekord, tega ne presežejo za več sto, ampak po navadi le za nekaj deset odstotkov. Tako doseg novega rekorda ne pomeni novega začetka ampak dejstvo, da se nahajamo v zadnji fazi cikla. Če pogledamo preteklo leto, smo nove rekorde že nekajkrat dosegli. Bi si torej upali staviti celoten naložbeni portfelj na nadaljnjo rast?

V zadnjem času opažam, da so izjemno priljubljene postale naložbe (delnice in skladi) iz tehnološkega sektorja. Bi rekli, da je to posledica pozitivnih napovedi in analiziranja podjetij ali da je to posledica rezultatov preteklih let? Kako pogosto ste se odločili za nakup izdelka po tem, ko je cena le tega zrasla za 50 odstotkov? In ste kdaj opazili, da je prodajalec dal znak »razprodaja +50% na vse artikle«? Ljudje veliko rajši investiramo v delnice podjetij, ki so se že podražila, pri nakupih izdelkov teh istih podjetij pa se za nakup odločimo, ko izdelke pocenijo. Če pogledamo iz logičnega vidika, bodo ravno z nižjimi cenami rezultati tega istega podjetja slabši. Povedano po domače, vsi smo brihtni, še vedno pa zavestno »pljuvamo v lastno skledo«.

Imuni na trenutno dogajanje niso niti predstavniki slovenskih družb za upravljanje, saj naj bi po pričevanjih številnih vlagateljev le-te klicali in aktivno prepričevali, naj še vztrajajo v naložbah, saj bodo trgi v naslednjih mesecih rasli. Res? Pozoren sem postal tudi na prepričevanje, da naj vlagatelji vztrajajo v delniških naložbah zaradi davčne stopnje ... menim, da bi strokovnjaki morali vedeti, kako hitro se celotna davčna stopnja izniči na trgih, kar sem tudi preračunal v prispevku z naslovom "Je davek na dobiček res tako pomemben?". In vsem, ki razmišljate podobno, toplo priporočam branje prispevka.

Glede na napisano bi lahko hitro sklepali, da so na trgih prisotni le še "bedaki", ampak to ne drži. Za dolgoročne vlagatelje dnevna nihanja ne predstavljajo nobene nevarnosti. Za tiste s prilagojenimi portfelji pa kvečjemu priložnost, saj lahko padce izkoriščajo v svoj prid in z rezervo izkoriščajo padce za cenejše nakupe. Univerzalnega portfelja, ki bi bil primeren za vse vlagatelje, ne boste našli nikjer. Najboljši približek, v kolikor boste investirali le v tržne naložbe (delnice, obveznice in denar), lahko najdete v prispevku z naslovom "Naložbeno priporočilo malo drugače", vendar se zavedajte, da je tudi tega potrebno prilagajati. Vedno pa priporočam, da se vlagatelji pri dopolnitvi portfelja poslužujejo še t.i. alternativnih naložb, ki niso prisotne na javnem trgu. Pod to spadajo netržne obveznice, nepremičnine, skladi zasebnega kapitala, deleži v zasebnih podjetjih itd. Torej naložbe, vrednost in donos, katerih uspeh ni odvisen od gibanja borznih trgov. Tovrstne naložbe predstavljajo še najboljšo varovalko za vaš portfelj in bi v normalnem okolju morale, po mojem mnenju, predstavljali vsaj tretjino vaših naložb.

V primeru vprašanj pišite na [email protected].