Monitor: So denarni skladi sploh še potrebni?

Monitor: So denarni skladi sploh še potrebni?

Dogajanje na finančnih trgih in v svetovnem gospodarstvu je v zadnjem času poskrbelo, da so denarne sklade zamenjali obvezniški skladi. Denarni skladi so postali le še nekaj, za kar se lahko upravičeno vprašamo, če je sploh potrebno.

Drži, denarni skladi so namenjeni ohranjanju vrednosti in varnosti privarčevanih sredstev ter naj bi bili primerljivi z depoziti (z razliko manjše likvidnosti). Takšen naj bi bil njihov cilj in zgodba družb za upravljanje, ki jo prodajajo vlagateljem. Vendar v trenutnem okolju, ko z depoziti ne pokrijemo niti inflacije, kratkoročni državni dolžniški vrednosti papirji pa imajo ničelno donosnost, ta cilj nikakor ni dosegljiv; in temu bo tako še nadaljnjih nekaj let oz. dokler ECB ne normalizira svoje denarne politike.

»Denarni skladi v trenutnem okolju ne morejo izpolnjevati svojega poslanstva«

V Sloveniji smo skupaj s krovnimi skladi dobili izjemno priložnost premikati se med podskladi posameznega krovnega sklada, ne da bi s tem imeli kakšne stroške ali davčno obveznost, vsled česar so do izraza prišli tudi denarni skladi. No, vsaj tako je bilo, dokler politika pomembnejših centralnih bank ni šla v ekstremne nivoje.

Kar smo doživeli v Sloveniji, bi lahko definirali kot korak nazaj v razvoju industrije vzajemnih skladov. V obdobju, ko je v svetu opaziti močan pritisk na znižanje upravljavske provizije vseh skladov, so slovenske družbe za upravljanje uvedle upravljavsko provizijo na denarne sklade. Skladi, ki so bili namenjeni zaščiti premoženja, so tako postali skladi, v katerih imajo vlagatelji (vsaj kratkoročno gledano) visoko verjetnost negativnega donosa.*

Napredek na tem področju smo sicer opazili pri skladih KBM Infond, saj so svoj denarni sklad preoblikovali v sklad kratkoročnih obveznic, kar bi vlagateljem moralo prinesti vsaj neko mero zaščite in tudi donosa. To bi lahko označili za zelo pozitivno.

Trenutno slovenske družbe za upravljanje upravljajo s tremi denarnimi skladi: ALTA MONEY MARKET EUR, KD MM in Triglav Money Market EUR.

Še najbolj uspešna pri svojem poslanstvu je bila družba ALTA Skladi (upravljavska provizija 0,45 % letno), katerih sklad je v zadnjih 12 mesecih pridelal 0,02 % izgube, v zadnjih 3 letih pa 0,04 % dobička. Sklad KD MM (upravljavska provizija 0,50 % letno) je bil med vsemi tremi najslabši, saj je v zadnjem letu vlagateljem pridelal 0,41 % izgube, v 3 letih pa kar 0,63 %. Sklad Triglav Money Market EUR pa je vlagateljem v zadnjem letu pridelal 0,1 % izgube, v 3 pa 0,34 %.

Še vedno velja, da so denarni skladi primerni za prehodna obdobja, ko vlagatelji čakajo na priložnosti, ki se pojavljajo na trgu, in potrebujejo višjo likvidnost privarčevanih sredstev. Investiranje direktno v denarni sklad, z upanjem na pozitivni donos oz. ohranjanje premoženja, pa je v tem trenutku pravljica.

Vir podatkov: Vzajemci.com, spletne strani družb za upravljanje, dne 05.03.2019 ob 12:00

Oznake: Monitor
Priporoči članek prijatelju