KBM Infond: Kaj lahko vlagatelji pričakujejo v 2019

KBM Infond: Kaj lahko vlagatelji pričakujejo v 2019

Globalni delniški trgi so leto 2018 zaključili v izjemno negativnem razpoloženju, kar je povzročilo, da smo imeli najslabše leto po veliki finančni krizi (2008). Večina delniških indeksov je od vrha padla skoraj 20 %. Menim, da glavni razlog temu pesimizmu najdemo v strahu, da se skoraj 10-letni pozitivni tako gospodarski kot tudi borzni cikel zaključuje

Vsi so v pričakovanju naslednje gospodarske recesije in glede na to, da je bila zadnja iz leta 2008 najhujša po 1930, seveda vsi pričakujejo ponovitev prav te. Dejstvo je, da bomo v naslednjih letih doživeli recesijo, ampak po našem mnenju ne v letu 2019. In tudi, ko jo bomo doživeli, ne bo takšna kot leta 2008. Glede na nizka pričakovanja menimo, da bo leto 2019 precej boljše od lanskega, čeprav mnogo tveganj ostaja (trgovinska vojna, evropska politika, Kitajska).

Kaj nas čaka v letu 2019

Ob pogledu v leto pred nami smo zmerni optimisti. Kljub dolžini tega cikla še ne vidimo, da se bo zaključil, čeprav smo v zadnji fazi. Pričakovanja trgov so postavljena dokaj nizko (pričakovan PE za MSCI World znaša 13,3). Če pogledamo glavne teme, ki so vplivale na gibanje delniških trgov v letu 2018, vidimo, da bodo znova ključne tudi letos:

Normalizacija monetarne politike: strah pred tem, da bo ameriška centralna banka naredila »napako«, je bil eden glavnih vzrokov za padec delnic v preteklem letu. Ameriško gospodarstvo je po zaslugi davčne reforme doseglo 3-odstotno rast, inflacija je presegla 2 %. Na podlagi tega je FED štirikrat dvignil ključno obrestno mero na 2,5 %. Poleg tega so zmanjševali bilanco stanja. Gre za veliko spremembo glede na preteklo desetletje, kjer je prav podpora centralnih bank igrala osrednjo vlogo pri okrevanju. Tudi ECB je v letu 2018 zaključila z odkupi obveznic. Glede na odziv finančnih trgov, upočasnitev globalne gospodarske rasti ter negotovosti v zvezi s trgovinsko vojno, Brexitom ipd. smo mnenja, da smo blizu konca dvigovanja obrestnih mer v ZDA (finančni trgi ne pričakujejo novih dvigov), v evroobmočju pa v letu 2019 ne bomo dočakali prvega dviga. Počasnejša normalizacija bo tako pozitivno vplivala na delniške trge, saj se strahovi glede prehitrega višanja obrestnih mer ne bodo uresničili.

Upočasnitev gospodarske rasti: dejstvo je, da smo ob koncu leta 2017 optimistično gledali na rast globalnega gospodarstva. Razen ZDA so vsa ključna gospodarstva razočarala. Nekateri namerno (Kitajska), nekateri pa presenetljivo (Evropa). V 2019 pričakujemo nadaljnjo upočasnitev, ne pa recesije. Glavno tveganje ostaja Kitajska, kjer se soočajo z največjimi neravnovesji (prehitra rast zadolženosti privatnega sektorja, presežne kapacitete v določenih panogah) in kjer je cilj vlade doseči mehek pristanek brez večje krize. Do zdaj jim je to uspevalo in podobno ravnotežje bodo iskali tudi v prihodnje. Evropska rast bo tudi bližje svoji potencialni (med 1 do 1,5 odstotka). Lastni problemi (Brexit, Italija in Francija) bodo skrbeli, da bodo vlagatelji ostali na trnih.

Trump in trgovinska vojna: zgodba, ki je zaznamovala leto 2018, bo v ospredju tudi v 2019. Donald Trump se je v preteklem letu odločil, da bo na novo uredil mednarodno trgovino. Na začetku ga nismo jemali resno, ampak hitro smo morali spremeniti mnenje. Glavna bitka poteka s Kitajsko, kjer gre v bistvu za to, da so ZDA po dolgem času dobile resnega konkurenta na vseh področjih. ZDA so tako uvedle uvozne carine na 253 mrd USD kitajskega blaga, Kitajska je odgovorila s carinami na 110 mrd USD ameriških produktov. Trenutno imamo premirje in pogajanja, vendar negotovost glede odnosov med ZDA in Kitajsko ostaja glavno tveganje v letu 2019.  

Glede na vse negotovosti lahko pričakujemo še eno leto polno nihajnosti. Delniški trgi bodo v luči novic (trgovinska vojna, Brexit, centralne banke) reagirali odvisno od njihovega razpleta. Glede na nizka pričakovanja bo vsak pozitiven razplet pomenil višje tečaje delnic.

Kaj naj naredijo vlagatelji?

Razmišljanja v prejšnjem odstavku so za vlagatelje zanimiva, vendar po našem mnenju niso ključna pri sprejemanju odločitev glede varčevanja. Moramo se zavedati, da na kratek rok na finančnih trgih prevladujejo čustva, zato tudi imamo takšna nihanja. Na dolgi rok pa prevladajo fundamenti podjetij.

Pomembnejša vprašanja so:

  • Kateri so vaši finančni cilji?
  • Ali imate primerno razporeditev premoženja (primerno razmerje med delnicami in obveznicami) glede na sposobnost prevzemati tveganja?
  • Ali varčujete dovolj?

Dejstvo je, da vlagatelji ne moremo vplivati na to, kako se bodo finančni trgi na kratek rok odzivali, saj so sami dogodki preveč negotovi. Lahko pa ohranimo dolgoročno perspektivo, se držimo dogovorjenega finančnega načrta in se ne prepustimo sunkom s finančnih trgov.

Priporoči članek prijatelju