Pripravite se še na večje premike na trgih

Članek slika

Časi, ko ste vlagatelji investirali v delniške sklade in bili pri tem mirni, so mimo. Letošnje leto je pokazalo, da so večji nenadni premiki obvezen del lastništva delnic, saj se nahajamo sredi že druge letošnje korekcije.

Vsi vlagatelji bi morali imeti v glavi prepričanje, da so korekcije pravilo in ne izjema; finančno krizo pa bomo doživeli skoraj vsi vlagatelji, kateri bomo delnice imeli neprekinjeno vsaj 10 let. V povprečju smo na ameriških borzah korekcijo videli skoraj enkrat letno, če se osredotočimo na obdobje od leta 1900 do danes. To pomeni, da so približno tako pogoste, kot vaš rojstni dan. V povprečju pa le ena od petih korekcij doseže raven, kjer lahko trdimo, da se nahajamo znotraj medvedjega trenda in čisto vse predstavljajo dobro nakupno priložnost.

Kako pa izgleda, ko le pride do finančne krize? Zgodovinsko gledano je povprečen padec tečajev znašal 33 odstotkov. Dobra tretjina kriz pa je povprečno vrednost delnic znižala za več kot 40 odstotkov. In v kolikor ste oseba, ki bi sredi krize realizirala 40 - odstotno izgubo, da bi preprečila nadaljnje padce, morda varčevanje v delnicah za vas ni primerno. Do krize bo enkrat nedvomno prišlo, rast ki ji sledi, pa boste zamudili.

O korekcijah, krizah in depresijah sva z Davidom Vegljem že razpravljala sredi oktobra in lahko debato poslušate v spodnjem posnetku:

Kako se izogniti padcem?

Izkoristite znanje strokovne ekipe Skupine Vzajemci in se naročite na posvet s svetovalcem.

V kolikor ste prisotni na kapitalskih trgih, se padcem ne morete izogniti. V kolikor pa vas skrbi trajanje bikovega trenda, kateremu smo na trgih priča že več kot 10 let, imate tudi druge alternative, katerih se lahko poslužujete. Prva opcija so depoziti - od te bi vas rajši odvrnil, saj z višino obrestne mere ne boste pokrili niti stopnje inflacije. Druga opcija so podjetniške menice - ta opcija je že boljša in bi lahko rekli, da spada v segment alternativnih naložb; gre za kratkoročno posojilo, za katerega prejmete vnaprej dogovorjeno višino obresti. Tretja opcija pa so državne obveznice - tudi pri tej opciji prejmete nekoliko več obresti, kot pri depozitih, a so lahko tudi te nižje, v kolikor ste kupec obveznic najbolj varnih držav, kot je na primer Nemčija.

Z zgoraj naštetimi opcijami se lahko v celoti izognete tržnemu tveganju. Nikakor ne gre za zajamčene naložbe, niti pri depozitih, a vsekakor gre za opcije, v smeri katerih se splača raziskovati, če vas trenutna nihanja preveč skrbijo.

Ste vedeli, da se je število javnih podjetij v zadnjih 20 letih na trgih prepolovilo? Krčenje javnega trga ni posledica pomanjkanja novih podjetij, ki bi lahko ponudile svoje delnice javnosti (IPO); število podjetij, ki ustrezajo kriterijem za IPO se je v tem času namreč povečalo. Torej več podjetij za investicije, istočasno pa manj podjetij za investiranje prek borznih trgov. In ta segment v veliki večini izkoriščajo t.i. alternativne naložbe, kamor spadajo skladi zasebnega kapitala, samostojni projekti in podobne oblike netržnih naložb, kar pomeni da gre po definiciji za t.i. alternativne naložbe.

Kaj so alternativne naložbe?

Izraz alternativna naložba se uporablja za vse naložbe, ki niso delnice, obveznice ali denar. Tudi garažne nepremičnine, stanovanja za oddajo ali površine, namenjene gradnji spadajo med alternativne naložbe. Med najbolj razširjenimi, poleg nepremičnin pa najdemo sklade zasebnega kapitala, fizične surovine in posamezne projekte, pri katerih se za izvedbo zbira kapital zasebnih vlagateljev. Če so v preteklosti veljale za preveč kompleksne in nedosegljive za večino vlagateljev, je današnja slika precej drugačna. Tovrstne naložbe postajajo nepogrešljiv del naložbenih portfeljev, saj močno pripomorejo k stabilnosti. Vseeno, da bi pravilno investirali, je smiselno poznati osnove in delovanje.

Namen alternativ ni zamenjava vašega celotnega portfelja. Namen je tega zavarovati in razpršiti. Skoraj vsak vlagatelj z dovolj visokim portfeljem bi moral del tega nameniti alternativam; in če povlečemo vzporednice s portfelji največjih univerz, pokojninskih skladov ali pa družinskih pisarn, je lahko teh v portfelju tudi do 50 odstotkov. Vendar je na mestu spet opozorilo: namenjene so razpršitvi, ne zamenjavi vašega portfelja.

Dejstvo je, da bodo premiki na trgih tudi v prihodnje nadpovprečni. Nahajamo se v zadnjem obdobju rasti in tudi odzivi vlagateljev bodo posledično hitrejši in vsaka nepričakovana novica bo tečaje premikala močneje, kot smo tega bili vajeni v preteklosti. Zato prilagoditev portfelja v smeri znižanja teh nihanj postaja dolžnost vsakega vlagatelja, ki mu je mar za svoje prihranke.

V primeru vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja