Pred kratkim smo na svetovnih delniških trgih doživeli nekoliko bolj opazen popravek vrednosti indeksov, ki so ga mediji hitro pripisali visokim obrestnim meram v ZDA. Za komentar so se obrnili tudi na predsednika ZDA, ki je dogajanje komentiral popolnoma v svojem slogu. Ameriško centralno banko (Fed) je namreč dobesedno označil za »noro«.
Prejšnji teden pa je celo izjavil, da je najpomembnejša centralna banka na svetu postala njegova največja grožnja, saj po njegovem mnenju viša obrestne mere prehitro. Ob tem pa je dodal, da se zaveda, da je Fed neodvisna pri svojih odločitvah. Fed obrestne mere viša postopno in upravičeno, zato je vprašanje, ali so ostre Trumpove kritike res na mestu. Finančni trgi so zato ta teden nestrpno pričakovali redno objavo zapisnika nedavnega Fedovega zasedanja, iz katerega je mogoče razbrati, da odbor še naprej meni, da je postopno višanje obrestnih mer ustrezen pristop, skladen s kazalniki in gospodarsko aktivnostjo v ZDA, dobrimi razmerami na trgu dela in srednjeročno inflacijo na ravni dveh odstotkov. Ob tem so iz Feda še opozorili na možnost obdobja, ko bo moral Fed morda zavzeti restriktivnejše stališče v monetarni politiki. Mediji so tako v zapisniku zaman iskali besedne zveze, iz katerih bi bil razviden vpliv Donalda Trumpa na odločitve Feda.
V ZDA so trenutne obrestne mere najvišje po letu 2008, saj se je inflacija po dolgih letih nazadovanja skladno s hitrejšo gospodarsko rastjo, rastjo plač in cen energentov ter majhne brezposelnosti le postavila na noge in presegla dva odstotka. K temu ima pomembne zasluge cena nafte, ki se je letos povzpela na od 70 do 80 dolarjev za sod, nazadnje zaradi gospodarskih sankcij proti Iranu, ki so jih uvedle ZDA in njihove zaveznice. To umetno klesti svetovno ponudbo črnega zlata na trgu. To je posledično že vzbudilo špekulacije o nadaljnji rasti proti 100 dolarjem, vendar gre pri tem za ravni, ki so se na kapitalskih trgih v zadnjih desetih letih izkazale bolj za nevzdržne kot vzdržne. Kot smo že vajeni, bo verjetno tudi tokrat trg sam poskrbel za pravo ravnovesje med cenami delnic in ceno nafte, to pa se bo pokazalo tudi v inflacijski stopnji.
Največje tveganje za svetovno gospodarstvo trenutno niso obrestne mere v ZDA, temveč povečana verjetnost za ohlajanje gospodarske aktivnosti na Kitajskem, ki se spoprijema z odlivi kapitala zaradi uvoznih dajatev ZDA, rastočega dolarja in ne nazadnje upada pričakovanj o rasti dobičkov, kar ima lahko večji vpliv na Evropo kot na ZDA. Iz kitajske centralne banke so ta teden sporočili, da so pripravljeni na vse scenarije, v Evropi pa nič ne kaže, da bi bil kdo pripravljen na poslabšanje dolžniških razmer v Italiji.
