Na volitvah v Turčiji je znova slavil Erdogan, ki je tako še bolj utrdil svoj položaj na čelu te države. Med tem, ko se je pričakovalo, da bo opustil svoje populistične izjave glede potrebe po znižanju obrestne mere, se to ni zgodilo. Še huje, za finančnega ministra je imenoval svojega zeta, ki bo tako odgovoren za monetarno politiko turške centralne banke.
Spomnimo, v torek pred volitvami je Erdogan izjavil, da mora centralna banka znižati ključno obrestno mero. To se je zgodilo le dva tedna po tem, ko je ta zvišala obrestno mero. Ukrep, ki je bil nujno potreben za ustavitev padanja turške lire, kateremu tako močno nasprotuje turški predsednik. Centralna banka je najprej 23. maja postregla z višanjem za 300 bazičnih točk, nato pa še z dodatnimi 125 bazičnimi točkami 7. junija. Centralna banka praktično ni imela izbire in je morala ukrepati v nasprotju z zahtevami aktualnega predsednika, ki zahteva gospodarsko rast, ne glede na vse. Vlagatelji so ukrep pozdravili, istočasno pa tega označili kot nezadostnega, saj je potrebnih še več drastičnih ukrepov, ki bi omilili trenutno stanje.
Preberite tudi: Zakaj še niste kontaktirali svetovalca?
Turška lira je namreč ena izmed najcenejših valut na svetu. Samo v zadnjem letu je izgubila dobrih 20 odstotkov vrednosti. V zadnjih 5 letih pa je bil padec kar 60 odstoten, posledica česar je visoka inflacija, ki se giblje v dvomestnih številkah. Pričakovalo se je, da bodo volitve postregle s stabilizacijo in zajezitvijo populizma. A zgodilo se je nasprotno, za finančnega ministra je bil imenovan zet turškega predsednika, kar je sprožilo val prodaj turških delnic in padec turške lire.
Kako visok potencial predstavlja Turčija, ni smiselno razpravljati. Kako dobro lahko tega izkoristi Erdogan, pa je čisto druga zgodba. Ob prebiranju izjav analitikov je jasno, da so še iz zelo optimističnega mnenja pred enim tednom, le tega v veliko primerih spremenili v negativno. Dejstvo, da ima Turčija ogromen potencial, v vsakem primeru ostaja nespremenjeno.
V Sloveniji se lahko vlagatelji turškemu gospodarstvu najbolj izpostavijo z nakupom enot sklada ALTA TURKEY. In ker tisti, ki dnevno spremljajo in analizirajo dogajanje, vedo največ, smo se obrnili na upravljavce ALTA Skladi. Odgovarjal je Slavko Rogan.
Zdi se, da je Turčija izgubila še tisto pozitivno stvar, ki jo je lahko ponudila - to je neodvisnost centralne banke. Posledično se je to nemudoma odrazilo tako na tečajih delnic kot tudi na turški liri. Menite, da je to edini razlog za padec v zadnjem tednu ali je v ozadju še kak drug dejavnik?
Da, menimo da je to edini razlog za padec vrednosti turške lire v zadnjem tednu. Velika nejasnost delovanja centralne banke v prihodnosti je logično povzročila umik investitorjev iz turškega trga, ker je povzročilo pritisk na turško liro. Lahko, da obstajajo tudi kakšni drugi dejavniki pocenitve lire, vendar je dogajanje okrog prihodnje monetarne politike, po našem mnenju, ključni razlog in dokler ne bo vzpostavljeno ponovno zaupanje investitorjev, je težko pričakovati obrat lire.
Erdogan je v sredo napovedal, da bo centralna banka znižala ključno obrestno mero, znižala stopnjo inflacije in istočasno okrepila turško liro. Vse naenkrat, gledano logično, bi bilo nemogoče dobiti. A pri upoštevanju dejstva, da gre za eno izmed najcenejših valut na svetu, se tudi tega ne da popolnoma izključiti. Kakšno pa je vaše mnenje glede turške lire. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se ta močneje okrepila?
Ti trije napovedani ukrepi se nedvoumno izključujejo z klasičnimi orodji centralne banke. Lahko, da ima Erdogan v mislih in načrtih preko svojega guvernerja tudi nekonvencionalne ukrepe, ki bi jih lahko uporabil za dosego teh ciljev. Kakšne, to lahko samo in zgolj ugibamo.
Rekel bi, da je sklad zelo primeren za dolgoročne periodične varčevalce, saj so tako turške delnice, kot tudi valuta poceni. Ste podobnega mnenja? Zakaj?
Tukaj se lahko z vami popolnoma strinjamo. Nedvomno so vrednotenja nizka, poslovanje turških podjetij pa dobro, tako da s tega vidika ni nič narobe biti deloma investiran v turških delnicah. Zaradi sistemskega tveganja, ki je tu precej prisotno, pa naj vlagatelji v ta segment investirajo zgolj manjši del lastnega premoženja. Še zmeraj verjamemo, da bo to tveganje enkrat poplačano z dobrimi donosi.
Zaključek
Turška lira je trenutno, po kazalcih OECD, najbolj podcenjena valuta na svetu. Glavne razloge za to gre iskati predvsem v političnih odločitvah in ne v slabem poslovanju podjetij, kot bi to pričakovali v razvitih državah. Drži, da so obeti zelo negotovi, a je tudi jasno, da niti tako močna figura kot je Erdogan, ne bo mogla dolgo časa ignorirati očitnega in delati v nasprotju s tem, kar je potrebno. Ko bomo prešli v obdobje, ko bo logika prevladala nad populizmom, lahko pričakujemo tudi "nagrado", katere bodo deležni najbolj vztrajni in pogumni vlagatelji.
