Maja prodaj in se vrni jeseni, je znan borzni izrek. Če bi ga upoštevali, bi v zadnjih petih letih takšno odločitev lahko obžalovali. Zdaj pa so skoraj po desetletju bikovskega trenda na vidiku težave. Kaj torej narediti s svojim portfeljem?
Myhajlo Todurov je glavni urednik portala vzajemci.com ter osebni finančni svetovalec Vzajemci Skupine, [email protected].
Na finančnih trgih se pogosto govori o koledarskih anomalijah kot so januarski ali halloween efekt, učinek dneva v tednu, učinek prehoda v novi mesec in drugo. Eden bolj znanih rekov, povezanih s koledarskimi anomalijami, pravi: »Maja prodaj in ne vračaj se do Svetega Legerja.« (Sell in May and go away. Don't come back till St. Leger day, angl.). Gre za dan sredi septembra, ko v Veliki Britaniji poteka istoimenska konjska dirka. Teorija pravi, da se v vmesnem času promet na borznih trgih močno zniža in so morebitni padci na trgih zato še dodatno potencirani. Rek sega več kot 200 let v zgodovino (natančneje v leto 1776, čeprav raziskave omenjajo tudi leto 1694), ko je delovni dan borznih trgovcev bil precej drugačen od današnjega. Imel urnik, odsotnost iz pisarne pa ni bila izbira. Med poletnimi meseci pa so njihova delovna mesta bolj ko ne samevala.
Medtem, ko je danes obvezna oprema povprečnega borznega trgovca naprava z dostopom do spleta in skodelica kave, dela pa lahko kjerkoli. Zato tudi koledarske anomalije (ne glede na to, da lahko iz preteklih rezultatov sklepamo, da so tudi imele učinek na borzo) ne pridejo več do izraza, čeprav pa še vedno drži, da se obseg promet v poletnih mesecih zmanjša in so lahko negativni šoki še bolj potencirani.
Poglejmo na primeru zadnjih nekaj let: če bi maja 2016 prodali delniške naložbe na razvitih trgih, bi zamudili velik del rasti. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ 100 je april 2016 zaključil pri 4.776 točkah, v času pisanja članka (4. maja 2018) se nahaja pri 6.643 točkah, kar je 39 odstotkov več kot pred dvema letoma.
Vir: WSJ Market Data Group / MarketWatch; op.: gre za ocene povprečnih donosnosti.
Na ljubljanski borzi, kjer tečaje zaradi nerazvitosti trga lahko premaknemo že zgolj z 10 tisočaki, koledarske anomalije ne pridejo do izraza. Do (pre)velikega vpliva na borzna dogajanja pa lahko denimo pride zaradi politike na račun visokega državnega lastništva v slovenskih blue chipih.
Resni vlagatelji se praviloma ne opirajo na koledarske anomalije. Trgi so na dolgi rok lahko racionalni, na kratek rok pa je dejavnikov, ki vplivajo na premike, preveč... in nikoli se ne ve, kakšen vpliv bo imela posamezna novica. Zato se je pri naložbenih odločitvah bolje opirati na gospodarske kazalce in poslovanje podjetij. In kaj ti kažejo?
Napoveduje se 30-odstotni upad tečajev?
V novo leto smo na borzni parket vstopili zelo optimistično. Ameriški vodilni borzni indeks S&P500 je januarja pridobil 5,6 odstotka, kar je največ od januarja 1997. Nato pa se je februarja zgodil 10 odstotni popravek cen navzdol. Zaradi strahu pred inflacijo je rekordno poskočil tudi tako imenovanega »indeks strahu« oziroma indeks nihajnosti (VIX). Tečaji so zdaj z osem odstotnim odbojem skoraj nadoknadili izgubljeno, a so še vedno v trgovalnem razponu brez izrazitega trenda. To med vlagateljih zbuja dvom, zato se sprašujejo, ali so trgi zmožni poseči po novih rekordih. Med skeptiki je denimo legendarni borzni maček Mark Mobius, ki je napovedal kar 30 odstotni padec borznih tečajev. »Zaupanje potrošnikov je na najvišji ravni v zgodovini in ponavadi to ni dobra novica za borzne trge. Zdi se, kot bi se čakalo na nekakšen sprožilec, ki bo sesul tečaje. Kaj to bo in kdaj se bo to zgodilo, je nemogoče napovedati – lahko je to naravna katastrofa ali celo vojna s Severno Korejo,« razmišlja Mobius. Za nekatere je takšna napoved pretirana, a vseeno ne gre pozabiti, da smo priča enemu najdaljših bikovskih trendov v zgodovini – skoraj deset let. Zato je popravek cen navzdol zgolj vprašanje časa. Napovedi pa so lahko zelo nehvaležne. Spomnimo se Petra Schiffa, globalna stratega pri Euro Pacific Capital, ki je uspešno predvidel zadnjo finančno krizo in zaradi tega tudi »zaslovel«. Novo krizo pa napoveduje vse od leta 2012 in s tem tudi rast cene zlata kot varnega pribežališča preko pet tisoč dolarjev. Ob tem se spomnimo še na pregovor, da tudi pokvarjena ura dvakrat na dan pravilno pokaže čas.
Možne grožnje
Naivni so tisti vlagatelji, ki pričakujejo ponovitev donosnega leta 2017. Ne smemo spregledati dejstva, da se bližamo koncu največjega monetarnega poskusa vseh časov – vzdrževanje nizkih in negativnih obrestnih mer, ki poteka ob boku naraščajočega nacionalizma, vse večji neenakosti in rasti pesimizma med mladimi generacijami. Ta politika je sicer pripomogla h okrevanju svetovanega gospodarstva, a z njenimi stranskimi učinki se bomo spopadali še dolgo časa. Medgeneracijski spopadi, povečevanje neenakosti, rekordna svetovna zadolženost, (pre)visoka vrednotenja posameznih naložbenih razredov brez rasti produktivnosti in napihovanje delniških trgov so teme, ki bodo polnile naslovnice finančnih medijev v prihodnjih letih.
Ena vročih tematik je zagotovo pesimizem med mladimi. Po raziskavi investicijske hiše Deutsche Bank smo prvič v zgodovini doživeli, da so mlajši ameriški potrošniki (do 35. leta) manj optimistični glede prihodnosti kot starejši (nad 55 let). Kako je to sploh mogoče? Do tega ni prišlo niti med zadnjo krizo, niti naftno krizo, pravzaprav niti med nobeno izmed recesij.
Prehajamo v obdobje, v katerem bodo analitiki tehtali o pomembnosti trenutnih ekonomskih temeljev nasproti prihodnjim pričakovanjem. Tehtnica se bo vse bolj nagibala k slednjim, kar bi na kapitalske trge v tem trenutku predstavljalo le dodaten pritisk.
Začetek negotovosti?
Glede na napovedi analitikov obstaja precejšnja verjetnost, da bomo prešli v roku prihodnjih dveh let v novo krizno obdobje. Če smo se še pred štirimi meseci navduševali nad sinhrono gospodarsko rastjo povsod po svetu, čemur nismo bili priča že od 80-ih let prejšnjega stoletja in rastjo dobičkov, se je zdaj pokazalo, da realno stanje ni tako rožnato. Vse več podatkov kaže, da gospodarstvo v ZDA prehaja v fazo pregretosti - gospodarski kazalci in obeti so zasenčili tudi eno boljših sezon objav poslovnih rezultatov podjetij v ZDA. Rezultati so presegli tudi najbolj optimistične napovedi analitikov, a to ni bistveno premaknilo trgov, saj so se prihodnji obeti poslabšali. In če kihne Amerika, se prehladi cel svet. Zametki težav se že kažejo tudi pri drugih svetovnih gospodarstvih - upočasnjevanje gospodarske rasti (denimo Velika Britanija), rast inflacije, napetosti pri trgovini s Kitajsko, padec industrijske proizvodnje v Nemčiji, nejasnosti glede prihodnje monetarne politike evropske in japonske centralne banke…
Vlagatelji težko verjamejo, da bodo podjetja tudi v prihodnje sposobna vzdrževati podobno rast dobičkov, kot v zadnjih letih. Napovedi največjih analitskih hiš za letos še predvidevajo rast delniških indeksov (mimogrede enako napovedujejo skoraj vsako leto), so pa napovedi že popravili navzdol. V investicijski banki Morgan Stanley so 12 odstotno rast ameriškega indeksa S&P500 v letu 2018 znižali na 10,4. Za 1,6 odstotne točke so znižali tudi pričakovanja glede prihodnjih dobičkov ameriških korporacij.
Defenzivni portfelj
Po devetih letih rasti vse kaže, da smo v zadnji fazi bikovega trenda. Pogled na indeks MSCI World razkriva nadpovprečna vrednotenja in številne makroekonomske nevarnosti, ki nam pretijo. Razmerje med tveganjem in potencialnim donosom delnic za prihodnji dve leti je v tem trenutku neprivlačno, vse bolj privlačne pa bodo zaradi naraščajočih obrestnih mer, alternative delnicam kot so denimo obveznice. Zaradi povišane verjetnosti pojava recesije v razvitih gospodarstvih v prihodnjih dveh letih, agresivna izpostavljenost delniškim naložbam ta hip ni priporočljiva. Za vlagatelje je bolj smotrna uravnotežena sestava portfelja, pri katerem naj bo delniški del izpostavljen defenzivnim sektorjem kot so telekomunikacije, preskrba, potrošne dobrine in zasebna poraba. Gledano dolgoročno, torej za dobo nad petimi leti, so navkljub vsemu delnice še vedno bolj privlačne od obveznic in denarja.
