Ali je bolje investirati v vzajemni sklad ali direktno v delnice tako, kot to počnejo upravljavci vzajemnih skladov?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected]
Obstaja več razlogov, ki govorijo v prid posameznim delnicam in več razlogov, zakaj izbrati vzajemni sklad. Najbolj logična razloga za izbor vzajemnega sklada sta razpršitev in priročnost.
Veliko strokovnjakov se strinja, da se vse prednosti razpršitve med delnicami dosežejo, ko je v portfelj vključenih vsaj 20 različnih delnic, vezanih na različne regije in panoge. Po tem, ko dosežemo to točko, nam preostane le sistemsko tveganje, vezano na splošno stanje na trgih, kateremu se ne bomo mogli izogniti. Glede na to, da večina borznoposredniških družb ima minimalne zahteve glede nakupa delnic (in najpomembneje, stroški povezani z nakupi, so lahko zelo visoki ob nakupih z nižjimi zneski), povprečni vlagatelj težko doseže tako razpršitev, da bi lahko rekli, da je ta ustrezna.
Glede na stanje na trgih, bi morali investirati nekaj deset tisoč evrov, kar pri veliko vlagateljih ni izvedljivo ali pa niso pripravljeni tvegati toliko denarja. Zato so skladi primerni za večino vlagateljev, saj lahko investirate tudi manjše zneske, s katerimi takoj dosežete ustrezno razpršitev.
Prednosti vzajemnih skladov
Še ena pomembna prednost vzajemnih skladov je povezana z modernim življenjskim stilom. Le redki imajo danes dovolj časa za službo, družino in vse ostalo, da bi se ukvarjali še z raziskovanjem trga, analiziranjem in izborom delnic. Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, ker to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji z zaledjem v delu borznih analitikov, ki s ciljem doseganja nadpovprečne uspešnosti vzajemnega sklada nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh, kot tudi v gospodarstvih, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah. Upravitelji premoženja poskrbijo tudi, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja, premoženje pa vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.
Velika prednost je tudi likvidnost. Ker sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, jih lahko vlagatelji na njihovo željo kadarkoli dvignejo in hitro pretopijo v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko vlagatelji sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Družba za upravljanje mora denar nakazati na račun vlagatelja najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo.
Zelo pomembna prednost je nastala tudi pri uvedbi krovnih skladov, ki so vlagateljem prinesli odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Odlog davčne obveznosti, ki ga omogoča varčevanje v krovnem skladu tako predstavlja pomembno prednost varčevanja v vzajemnih skladih v primerjavi z varčevanjem v samostojnih vzajemnih skladih, kot tudi v primerjavi z neposrednimi nakupi drugih vrednostnih papirjev.
Torej, vrnimo se k začetnemu vprašanju. V kolikor imate dovolj premoženja, časa, znanja in ste pripravljeni analiziranju posvetiti dobršen del vašega prostega časa, potem je začetek sestavljanja delniškega portfelja za vas stroškovno bolj učinkovit. V primeru, da nameravate investirati manjše zneske, nimate časa ali pa se niste pripravljeni veliko posvečati vašemu portfelju, se rajši odločite za vzajemne sklade.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
