Drugo mnenje: Zakaj so ameriške obveznice tako pomembne? 

Drugo mnenje: Zakaj so ameriške obveznice tako pomembne? 

V zadnjem času se veliko piše o ameriških obveznicah, ki naj bi bile nazadnje tudi vzrok za padec trgov. Zakaj so tako pomembne? 

Odgovarja Myhajlo Todurov, miha.todurov@vzajemci.com 

Veliko nas je že slišalo pregovor, da ko kihnejo ZDA, se prehladi cel svet. Podobno velja tudi v tem primeru. Najprej bomo pojasnili, kaj sploh je obveznica. Obveznica je dolžniški vrednostni papir in preprosto predstavlja obvezo v pisni obliki oziroma pogodbo, s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice (vlagatelju) v določenem času, daljšem od enega leta, vrnil posojeni denar, povečan za obresti. Obveznica ni pravzaprav nič drugega kot posojilo, oziroma način zadolževanja. Izdajatelji izdajo obveznico takrat, ko potrebujejo denar. Vlagatelji pa izdajateljem obveznic posodijo denar za določen čas v zameno za obresti (t.i. kupon). Zadolževanje z izdajo obveznic se po navadi uporablja, ko izdajatelj želi zbrati večjo količino denarnih sredstev za daljše obdobje.

Višina obresti (zahtevane donosnosti) je odvisna od stopnje tveganja izdajatelja. Kako verjetno je, da bo izdajatelj pred dospelostjo obveznice zašel v finančne težave in ne bo sposoben odplačati ne obresti, ne glavnice? Skratka, povračilo glavnice in izplačilo obresti je predvsem v funkciji sposobnosti in pripravljenosti države, da svoje obveznosti pravočasno poravna.

Tako pridemo do 10-letnih državnih obveznic ZDA. Pomembnost zahtevane donosnosti teh obveznic ni pomembna le iz vidika varnosti. Na podlagi te obveznice se določajo tudi druge pomembne finančne obveznosti, kot so posojila, ki jih najemajo podjetja in posamezniki v ZDA. Ta obveznica vlagateljem kaže tudi na zaupanje investitorjev - ko je to na visoki ravni, zahtevana donosnost zraste, cena obveznice pa pade, saj se vlagatelji rajši usmerijo v druge, bolj tvegane naložbe, ki praviloma prinašajo višje obresti. Ko je zaupanje nizko, se cena obveznic zviša, zahtevana donosnost pa sorazmerno zniža, saj se povpraševanje močno poveča ker vlagatelji iščejo varne naložbe. 

Naraščanje zahtevane donosnosti praviloma vlagateljem pošlje signal, da je gospodarstvo zdravo in povpraševanje po dobrinah in storitvah narašča. Vendar rast dolgoročnih krivulj skozi čas lahko tudi vpliva na zaupanje investitorjev, ki so pred tem rajši investirali v delnice, zaradi višjih donosov pa svoje naložbe premika v varne državne obveznice tako, da prodaja svoje delniške naložbe. Pomemben kazalec pri teh premikih je tudi razmerje med zahtevano donosnostjo 10-letnih državnih obveznic ZDA in dividendno donosnostjo podjetij iz indeksa S&P 500. V kolikor je dividendna donosnost nižja od zahtevane donosnosti obveznic, se to lahko smatra kot znak precenjenosti trga in obratno. Trenutna dividendna donosnost delniškega indeksa znaša 1,88 odstotka, med tem ko se zahtevana donosnost ameriške državne obveznice nahaja malo pod tremi odstotki. Zato tudi obveznice postajajo vedno bolj privlačne, špekulacije o pregretosti delniškega trga pa vedno bolj glasne. 

Na ameriške 10-letne obveznice lahko gledamo kot na makroekonomski kazalec, ki vlagateljem pove več, kot le donosnost, ki jo ta ponuja. Kakršenkoli večji premik - v višini 100 bazičnih točk ali več - ima velik pomen in lahko pomembno vpliva na situacijo v gospodarstvu in na ameriško borzo.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Priporoči članek prijatelju