Intervju: Rudarji bodo sledili gibanju cene zlata z večjo volatilnostjo

Članek slika

Opravili smo intervju z upravljavcema premoženja družbe ALTA Skladi, Izidorjem Jermanom ter Miho Mihaljem. Kakšni so potenciali trgov, na kaj morate biti pozorni ter kje iskati priložnosti?

Leto 2017 je bilo za delniške vlagatelje eno izmed boljših v zadnjih nekaj desetletjih. Nihanja, ki so sicer značilna za delnice, so bila na izjemno nizki ravni. Tudi padci so bili skoraj neobstoječi. Posledično so vlagatelji beležili zelo stabilno, umirjeno rast investiranih sredstev. Kako bi vi ocenili lansko leto?

Izidor Jerman: V veliki meri se strinjam s povzetkom iz vprašanja. Dodal pa bi, da je kar nekaj donosa evropskim vlagateljem in seveda tudi vlagateljem iz Slovenije vzel padec vrednosti ameriškega dolarja, ki je lani v primerjavi z evrom izgubil dobrih 14 odstotkov. Drugače pa ja. Delniški trgi, predvsem ameriški, so lani podirali rekord za rekordom, vendar pa to ni bilo povsem brez osnove. Na eni strani smo imeli centralne banke, ki so z ohlapno denarno politiko podpirale gospodarstva, na drugi strani pa so svetovna podjetja po dolgem času dosegala rezultate, ki so opravičevali rast na borzah. Za leto 2017 lahko rečemo, da je bilo leto, ko so globalna gospodarstva končno zadihala s polnimi pljuči, kar se je prelevilo na povečano trošenje potrošnikov. Optimizem na trgu je ob koncu leta podžgala še uspešno implementirana davčna reforma v ZDA. Res je, da so bila vrednotenja nad dolgoročnim povprečjem, kar pa lahko upravičimo z več kot 10-odstotno rastjo dobičkov in podobno napovedjo za letošnje leto. Iz tega vidika smo lahko optimistični, da bikovskega trenda še ne bo konec. Lahko pa letos pričakujemo večjo nihajnost, ki bo posledica potencialnih inflacijskih pričakovanj in posledično pritiskov na dvig obrestnih mer v ZDA ter zaključka odkupovanja obveznic v evro območju. Zaradi tega tudi niso izključene tudi kakšne korekcije, ki pa bi bile lahko v trenutnem dobrem gospodarskem okolju dobra priložnost za dokup oziroma ponoven vstop na delniške trge.

Cene nafte so od lanskega poletja zrasle že za več kot 50 odstotkov. Kaj je glavni razlog za tako rast? Kaj je botrovalo temu, da se ta rast ni poznala na skladih, ki sredstva vlagateljev med drugimi investirajo tudi v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ter distribucijo nafte?

Miha Mihalj: Glavni razlog za rast cene nafte je bil predvsem sprejet dogovor Rusije in članic naftnega kartela OPEC o zmanjšanju produkcije za 1,8 milijona sodčkov dnevno. Dogovor je v veljavo stopil v začetku leta 2017, kasneje je bil podaljšan, naposled pa je pripeljal do kopnenja svetovnih zalog nafte, ki so pred tem zavirale rast cene nafte. Odločitev OPEC-a in Rusije je bila pravi korak k uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu, a se je tekom leta 2017 kot glavna težava pri še močnejši rasti cene nafte pokazala ZDA s svojo rastočo produkcijo.

Na skladih, ki imajo naložbeno politiko investiranja v delnice naftnih podjetij, je bil tempo rasti nižji od rasti cene nafte, saj rezultati naftnih podjetij lani že niso bili ravno bleščeči. Dobri rezultati so bili namreč opazni le pri rafinerijskem delu oz. »downstream« segmentu, medtem ko »upstream« segment (izključno proizvodnja nafte) še ni kazal znakov življenja. Hkrati je vladal skepticizem investitorjev, ali se bodo članice OPEC-a in Rusije držale dogovora ali pa bo prišlo do tradicionalnih kršitev. Na drugi strani pa so vlagatelji veliko pozornost usmerjali na ameriške tedenske zaloge in potrditev trenda padanja zalog.

Ali menite, da je rast od trenutnih nivojev letos še realna?

Miha Mihalj: Da, seveda je realna, saj so tudi fundamenti na mestu. V ozadju je še zmeraj zdravo povpraševanje po nafti, ki vztrajno raste, svetovne zaloge pa kopnijo. Edina težava ostajajo ZDA, ki povečujejo proizvodnjo nafte. Tu se poraja vprašanje, do kje gre lahko letos ameriška proizvodnja. Če se bo zvišala ta med 800.000 in 1,1 milijona sodčkov, ne vidim težav pri nadaljnji rasti cene nafte. V primeru, da bo povečanje nekje nad 1,5 milijona sodčkov dnevno, pa bo to izničilo učinke naftnega dogovora, nafta pa bi se lahko gibala med 50 in 60 dolarji za sodček oziroma morda celo nekoliko nižje.

Ameriški Federal Reserve je za leto 2018 napovedal tri dvige ključne obrestne mere. A glede na trenutne gospodarske kazalce, pričakovano rast plač, potrošnje ... me ne bi presenetilo, če bi bili letos priča hitrejšemu zaostrovanju monetarne politike. Torej bi na eni strani imeli odlične gospodarske podatke, na drugi pa presenečenje v obliki hitrejšega zaostrovanja monetarne politike. Kakšen vpliv bi lahko to imelo na delniške trge?

Izidor Jerman: Ta vpliv vidimo ravno v trenutku, ko odgovarjam na vprašanje, saj so trgi po več kot dveh letih doživeli prvo tehnično korekcijo. Zaenkrat se pričakuje, da bo ameriški FED letos trikrat zvišal obrestno mero, vendar vse več indicev kaže, da bo morda potreben tudi četrti dvig. Ker je gospodarska klima na svetovni ravni izjemno optimistična so pričakovanja o višjih plačah in povečani potrošnji čedalje večja. Dejansko so to prvi znaki, da lahko pričakujemo višjo inflacijo, kar bi prisililo centralne banke k zaostrovanju njihove denarne politike. To se za enkrat najbolj kaže v ZDA, kjer inflacijska pričakovanja dodatno dviguje padanje vrednosti ameriškega dolarja. Nepisano pravilo je, da imajo obvezniški trgi vedno prav in ravno dvig zahtevanih donosnosti v začetku letošnjega leta je lahko vodilo k bolj zaostreni denarni politiki. Ne bi pa okrog tega zganjal prevelike panike, ker so obrestne mere še vedno nizke in kot take ne predstavljajo prevelike nevarnosti za ohlajanje gospodarstva. Dejansko je ameriški FED šele v začetni fazi dvigovanja obrestnih mer in običajno ta proces traja vsaj nekaj let. Na drugi strani imamo evropsko centralno banko, ki je po dinamiki vsaj tri leta za FED-om, letos pa ni pričakovati dvigov obrestnih mer na stari celini.

Kako bi se na hitrejše zategovanje pasu odzvala Evropska centralna banka (ECB)?

Izidor Jerman: Za zdaj predvsem zaradi dveh razlogov ni pričakovati kakšne bolj zaostrene denarne politike v Evropi. Prvi je ta, da imajo periferne evropske države še vedno veliko težavo s slabimi krediti. V bistvu to pomeni, da bankam v Italiji, Španiji, Portugalski, Grčiji, Sloveniji in nekaterih državah vzhodne Evrope še vedno ni uspelo zadostno znižati slabih kreditov iz časov finančne krize. Drugi razlog pa je v pridobivanju vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Bolj zaostrena denarna politika bi še dodatno vzpodbudila rast vrednosti evra. To bi lahko imelo negativne posledice na evropsko gospodarstvo, ki je šele lani komaj dobro dobilo nekaj več vetra v jadra. Obenem pa v evro območju tudi inflacija še ne predstavlja večje nevarnosti, tako da tudi zaradi tega ni pričakovati dviga obrestnih mer vsaj do druge polovice prihodnjega leta.

Kaj pa ameriški dolar? Namreč v letu 2017 je bilo gibanje tečaja EUR/USD negativno presenečenje za veliko analitikov. V večji meri je tečaj vplival tudi na to, da so bile evropske delnice v letu 2017 za evrske vlagatelje bolj donosne od ameriških. Kakšna so vaša kratkoročna in tudi dolgoročna pričakovanja?

Izidor Jerman: Po kar velikem padcu vrednosti dolarja, lahko pričakujemo manjši kratkoročni popravek, dolgoročno pa nadaljevanje začetega trenda. Za to je več razlogov. Iz zgodovinskega vidika se tečaj EUR/USD (pred tem DEM/USD) gibljeta v osemletnih ciklih in trenutno dolar v primerjavi z evrom pridobiva že devet let. Drug, bolj temeljni dejavnik pa je trenutna fiskalna politika ameriške administracije, ki bo z nedavno sprejeto davčno reformo in napovedanimi infrastrukturnimi projekti dolgoročno povečala ameriški proračunski primanjkljaj. Kot tretji razlog pa izstopa dejstvo, da bo ameriška politika z nizko vrednostjo dolarja poskusila zmanjšati svoj zunanjetrgovinski primanjkljaj, saj ZDA uvozi bistveno več dobrin in storitev kot jih izvozi.

V letu 2017 smo ob vseh političnih negotovostih spoznali, da dogajanje v politiki nima dolgoročnega vpliva na delniške trge oz. trgi to hitro absorbirajo. Še vedno pa kratkoročni šoki lahko imajo negativni vpliv na strukturo portfeljev vlagateljev (za preostale pa predstavlja priložnost). Ali se tudi letos obeta podobno aktivno leto, kot smo mu bili priča lani?

Izidor Jerman: Ne. Večina pomembnih volitev, ki bi lahko imele globalni vpliv, je že za nami. Lahko pa imajo volitve v posameznih državah, kot je na primer Italija, kratkoročen negativen ali pa tudi pozitiven vpliv na posamezno državo. V zadnjih letih smo se naučili, da imajo volitve in drugi politični dogodki v današnjem globaliziranem svetu čedalje manjši vpliv, gospodarski kazalci pa čedalje večjega.

Čeprav smo bili priča rasti tudi na Ljubljanski borzi, je bilo dogajanje v letu 2017 precej dolgočasno. Kakšna so vaša pričakovanja za slovenske delnice v letu 2018?

Izidor Jerman: Tisti, ki so bolj površno spremljali dogajanje na Ljubljanski borzi so dobili občutek, da se nič ni zgodilo in da tečaji samo stojijo na mestu. Na koncu se je izkazalo, da je indeks SBITOP pridobil nekaj več kot 12 odstotkov vrednosti. Dejstvo je, da so slovenske delnice v primerjavi s konkurenco z razvitih trgov in nam primerljivih držav močno podcenjene, kar je predvsem odraz izjemno nizke likvidnosti. Večina slovenskih podjetij predvsem na račun konjunkture posluje dobro, pričakujemo pa lahko nadaljevanje dobrih rezultatov in tudi visokih dividendnih donosov. Da bi izkoristili celoten potencial bi vlagatelji namreč potrebovali ponoven zagon privatizacije ali pa vsaj kak posamezen primer prevzema ali združitve.

Kaj pa Balkan na splošno? Na Hrvaškem ter v okolici je bilo leto zaznamovano predvsem z dogajanjem okoli Agrokorja. Posledično so se temu primerno odzivali tudi borzni trgi. Ali vidite kaj potenciala za rast na balkanskih trgih?

Izidor Jerman: Zaradi takšnih zgodb so vlagatelji zagotovo bolj previdni, tako da dodatnega špekulativnega denarja na teh trgih ne pričakujem. Še vedno bodo v tej regiji, predvsem na Hrvaškem, najbolj dejavni pokojninski skladi. Je pa res, da za razliko od hrvaških javnih financ večina njihovih borznih podjetij posluje dobro. K temu prispeva tudi turizem, kjer bi se moral tudi letos nadaljevati pozitiven trend iz preteklih let. Druge balkanske borze (Srbija, Makedonija in predvsem BiH) so popolnoma nelikvidne in nekaj posameznih delnic ne omogočajo normalnega trgovanja.

Dotaknimo se še zlata. Po daljšem počitku v razponu med 1.150 USD in 1.300 USD se zdi, kot da se obeta preboj meje in nekateri zagovorniki rasti špekulirajo, da bi ob preboju lahko znova dosegli ravni, ki smo jim nazadnje bili priča v obdobju 2011 - 2013. Kakšno pa je vaše mnenje?

Miha Mihalj: Ker smo pred vrati večkratnih dvigov obrestne mere v ZDA in s tem dviga realne obrestne mere je težko upati, da bi cena zlata še naprej rasla. Z dvigi obrestne mere v ZDA bi cena zlata lahko letos kvečjemu padla. Velika verjetnost je, da se cena zlata gibala v razponu med 1200 in 1350 dolarjev za unčo, pri čemer pa obstaja velika neznanka, v katero smer bo krenil dolar. V primeru ohlapnega dolarja se bo cena gibala v razponu med 1300 in 1400 dolarjev za unčo, v primeru močnejšega dolarja pa nekje pri okoli 1200 dolarjih za unčo.

Kaj pa rudarji? V preteklih letih smo večkrat videli, da v veliko primerih potencirajo gibanje cen zlata in so nihanja v tem segmentu nadpovprečna. Navkljub vsemu so delnice teh podjetij po številnih kazalnikih še vedno podcenjene. Kakšno rast bi morali videti v tem sektorju, da bi lahko rekli, da so delnice "pravično ovrednotene"?

Miha Mihalj: Rudarji bodo sledili gibanju cene zlata z večjo volatilnostjo v obeh smereh. Ker smo že kar nekaj časa priča večjemu razkoraku med ceno zlata in vrednostjo delnic zlatih rudnikov, bi morali rudniki, če bi vsaj sledili ceni zlata, letos pridobiti več kot 10 odstotkov. Da bi ujeli gibanje v zadnjih petih letih bi morali pridobiti skoraj 37 odstotkov, če bi ujeli zadnjih deset let gibanja zlata pa vsaj 191 odstotkov. Seveda pri zlatih rudnikih ne moremo pričakovati, da bodo ta zaostanek nadoknadili, saj se vlagatelj pri zlatih rudnikih izpostavi tudi operativnem tveganju, kot so višina stroškov izkopa, vsebnost zlata v rudi, lokacija rudnika, nesreče, geopolitična trenja…

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja