Tokrat smo se odločili za intervju z g. Grego Kurentom, upravljavcem premoženja družbe NLB Skladi. Več o njegovem pogledu na trge si preberite spodaj.
Leto 2017 je bilo za delniške vlagatelje eno izmed boljših v zadnjih nekaj desetletjih. Nihanja, ki so sicer značilna za delnice, so bila na izjemno nizki ravni. Tudi padci so bili skoraj neobstoječi. Posledično so vlagatelji beležili zelo stabilno, umirjeno rast investiranih sredstev. Kako bi vi ocenili lansko leto?
Za vlagatelje je bilo preteklo leto z nadpovprečno donosnostjo globalno razpršenega delniškega portfelja zelo uspešno. Skladno z našimi napovedmi se je globalna gospodarska rast krepila, najpomembnejše centralne banke pa so z izjemo ameriškega Fed-a in angleške centralne banke ohranile ohlapno denarno politiko. Dodatno je poraz evroskeptikov v pričetku leta tlakoval pot k umiritvi geopolitičnih tveganj, kar je pozitivno vplivalo na tečaje evropskih delnic. Pozitivno so presenetili razvijajoči se trgi. Ob vsem omenjenem so vlagatelji tekom leta postajali bolj pogumni, kar je botrovalo pri znižanju nihajnosti.
Cene nafte so od lanskega poletja zrasle že za več kot 50 odstotkov. Kaj je glavni razlog za tako rast? Kaj je botrovalo temu, da se ta rast ni poznala na skladih, ki sredstva vlagateljev med drugimi investirajo tudi v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ter distribucijo nafte?
Razlogi za rast cene nafte so predvsem robustna globalna gospodarska rast, ki je vplivala na rastoče povpraševanje po nafti, nadaljevanje zmanjšanega črpanja nafte s strani članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) in nekaterih nečlanic ter povečana politična nestabilnost v nekaterih držav bližnjega vzhoda, ki bi lahko ogrozila nemoteno oskrbo trga.
Rast cene nafte se ni popolnoma odrazila v donosnosti omenjenih skladov tudi, ker so v času, ko je cena surove nafte izgubila 75 % vrednosti, tečaji delnic večjih naftnih družb upadli znatno manj. So pa v obdobju zadnje rasti cene nafte znatno porasli tečaji delnic obrobnih naftnih družb. Med njimi velja izpostaviti ameriške proizvajalce nafte iz skrilavca, ki so z razvojem tehnologije uspeli znatno znižati stroške črpanja, proizvajalci opreme za črpanje surove nafte in tudi delnice družb, ki se ukvarjajo z globokomorskim črpanjem surove nafte. Omenjene družbe so praviloma manjše družbe, ki imajo pogosto manjšo utež v indeksu in zato se je porast njihovih tečajev delnic v skupni donosnosti odrazil le v manjši meri. Večje družbe, ki se ukvarjajo z rafinerijo in prodajo goriva, pa jih je bolj v prid nižja cena nafte, saj je takrat povpraševanje po gorivu višje.
Ali menite, da je rast od trenutnih nivojev letos še realna?
Za letošnje leto napovedujemo nadaljevanje pozitivne rasti delniških tečajev. Zadnje gospodarske objave namreč potrjujejo naša pričakovanja o krepitvi gospodarske rasti v razvitem svetu. Evroobmočje je denimo januarja še stopilo na plin, saj gospodarstvo po ocenah anketnega indeksa prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti raste najhitreje v 12 letih, in sicer s 4 % stopnjo. Tudi ZDA ne zaostajajo, pri čemer bodo davčne spodbude dale gospodarstvu dodaten zagon. Kljub vsemu v letu 2018 pričakujemo rahlo več dogodkov, ki bodo na trge vnašali negotovost, in hkrati nekoliko podpovprečno donosnost. Nadaljevanj globalnega okrevanja v kombinaciji z nižanjem stopnje brezposelnosti bo prek rasti plač krepilo pritisk na dvig inflacije. kar usmerja politiko centralnih bank v smeri zaostrovanja. To pa bo zaviralno vplivalo na hitrejšo rast delniških tečajev.
Ameriški Federal Reserve je za leto 2018 napovedal tri dvige ključne obrestne mere. A glede na trenutne gospodarske kazalce, pričakovano rast plač, potrošnje ... me ne bi presenetilo, če bi bili letos priča hitrejšemu zaostrovanju monetarne politike. Torej bi na eni strani imeli odlične gospodarske podatke, na drugi pa presenečenje v obliki hitrejšega zaostrovanja monetarne politike. Kakšen vpliv bi lahko to imelo na delniške trge?
V družbi NLB Skladi smo dopuščali možnost, da bo Fed s pregrevanjem gospodarstvo primoran poseči po še hitrejših in/ali večjih dvigih ključne obrestne mere, kar bi lahko (podobno kot maja 2006) prestrašilo vlagatelje. Z dobrimi gospodarskimi podatki v zadnjih tednih so tudi kapitalski trgi ocenili, da bodo potrebni hitrejši/večji dvigi ključne obrestne mere, kar je vneslo povečano negotovost na finančne trge. Ocenjujemo, da omenjeni dogodki na donosnost v letošnjem letu ne bo imelo vpliva, gre bolj za spremembo v časovnici, saj se bo po naših osrednjih pričakovanjih pozitiven sentiment v gospodarstvu nadaljeval.
Kako bi se na hitrejše zategovanje pasu odzvala Evropska centralna banka (ECB)?
Evropska centralna banka (ECB) vodi svojo monetarno politiko, ki je odvisna predvsem od stopnje rasti evrske inflacije. Cilj, ki ga ECB želi doseči, je dolgoročna vzdržnost stopnje inflacije pri približno 2 %. V primeru restriktivnejše politike ameriške centralne banke pa lahko pričakujemo podražitev ameriškega dolarja, kar bi posredno izboljšalo konkurenčnost evropskih izvoznikov in s tem dalo dodaten zagon evrskemu gospodarstvu. To bi prek višjih plač posledično ustvarilo pritisk na inflacijo in s tem na hitrejše umikanje denarnih spodbud.
Grega Kurent, NLB Skladi: "Za letošnje leto napovedujemo nadaljevanje pozitivne rasti delniških tečajev. Zadnje gospodarske objave namreč potrjujejo naša pričakovanja o krepitvi gospodarske rasti v razvitem svetu."
Kaj pa ameriški dolar? Namreč v letu 2017 je bilo gibanje tečaja EUR/USD negativno presenečenje za veliko analitikov. V večji meri je tečaj vplival tudi na to, da so bile evropske delnice v letu 2017 za evrske vlagatelje bolj donosne od ameriških. Kakšna so vaša kratkoročna in tudi dolgoročna pričakovanja?
Dolgoročno, čez 10 let, pričakujemo tečaj evra blizu 1,5 dolarja za evro, saj je sodeč po različnih kriterijih danes evro podcenjen glede na dolar in druge valute trgovinskih partnerjev evroobmočja. Z boljšim izgledom glede evrskega gospodarstva pričakujemo tudi nadaljnjo krepitev naklonjenosti evroobmočju, kar je pozitivno za vrednosti evra. Z večjim zaupanjem v evro pa bi se lahko del deviznih rezerv preselil v evro (danes je zgolj 20 % deviznih rezerv v evrih).
Kratkoročno pa ob pregrevanju ameriškega gospodarstva in depreciaciji dolarja pričakujemo hitrejšo krepitev inflacijskih pritiskov v ZDA, kar bo prek dvignjenih pričakovanj o hitrejših dvigih ključne obrestne mere dvignilo vrednost dolarja glede na košarico valut.
V letu 2017 smo ob vseh političnih negotovostih spoznali, da dogajanje v politiki nima dolgoročnega vpliva na delniške trge oz. trgi to hitro absorbirajo. Še vedno pa kratkoročni šoki lahko imajo negativni vpliv na strukturo portfeljev vlagateljev (za preostale pa predstavlja priložnost). Ali se tudi letos obeta podobno aktivno leto, kot smo mu bili priča lani?
Lansko leto je bilo dejansko izredno mirno, zaradi česar se je krepila ravnodušnost med vlagatelji. Kljub temu, da pričakujemo politično relativno mirno leto, smo v naših napovedih ob več možnih negativnih presenečenj napovedali krepitev negotovosti. Kot glavne vire povečane negotovosti smo omenili umirjanje rasti na trgih v razvoju in hitrejše/močnejše dviganje obrestnih mer v ZDA.
Čeprav smo bili priča rasti tudi na Ljubljanski borzi, je bilo dogajanje v letu 2017 precej dolgočasno. Kakšna so vaša pričakovanja za slovenske delnice v letu 2018?
V naslednjem letu pričakujemo dobro gospodarsko rast in relativno stabilno politično okolje, ki bo zaradi volilnega leta postreglo z morebitnimi »korenčki«, kar bi lahko dodatno spodbudilo potrošnjo. Slovenske delnice so sicer zgodovinsko gledano ugodno vrednotena, privlačnost pa jim povečuje visoka dividendna donosnost, ki za slovenski indeks SBI TOP znaša približno 4,9 %.
Kaj pa Balkan na splošno? Na Hrvaškem ter v okolici je bilo leto zaznamovano predvsem z dogajanjem okoli Agrokorja. Posledično so se temu primerno odzivali tudi borzni trgi. Ali vidite kaj potenciala za rast na balkanskih trgih?
Balkanski trgi so za dinamičnega vlagatelja zelo zanimivi. Še ne dolgo nazaj je bila ta regija na udaru vlagateljev, a so danes vrednotenja teh družb opazno cenejša od evropskega povprečja. Z nadaljnjo rastjo evrskega gospodarstva pa lahko v okolju ničelnih obrestnih mer pričakujemo delni priliv kapitala nazaj v regijo. Potencial vidimo tako v Makedoniji, ki je po dveh letih politične krize uspela sestaviti vlado, kot v Srbiji, kjer postopoma vendarle prihaja do privatizacije in kjer so se s krepitvijo rasti močno izboljšala proračunski primanjkljaj in zadolženost, ter delno Hrvaškem, kjer smo naklonjeni družbam povezanim s turizmom. Turizem ima na Hrvaškem še dovolj potenciala, ki posredno in neposredno ustvari kar četrtino celotnega hrvaškega bruto domačega proizvoda. Manj naklonjeni pa smo Bosni in Hercegovini, ki je ob politični kompleksnosti izvedla premalo reform. Ob tem velja omeniti, da je ta naložba zaradi visokega tveganja primerna zgolj za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti dodatno tveganje in z izpostavljenostjo do največ 5 % svojega finančnega premoženja.
Dotaknimo se še zlata. Po daljšem počitku v razponu med 1.150 USD in 1.300 USD se zdi, kot da se obeta preboj meje in nekateri zagovorniki rasti špekulirajo, da bi ob preboju lahko znova dosegli ravni, ki smo jim nazadnje bili priča v obdobju 2011 - 2013. Kakšno pa je vaše mnenje?
Zlato velja kot zaščita prek skrajnimi scenariji, med katere lahko uvrščamo tudi hitro inflacijo. Glede na to, da omenjenim scenarijem pripisujemo nizko verjetnost, ocenjujemo, da bo naložba v zlato podpovprečno donosna v letošnjem letu. Postopna rast inflacije sicer govori v prid zlatu, a bo ta še vedno nizka glede na zgodovino in ne bo povzročala pretiranih skrbi vlagateljem. Nasprotno, z bolj restriktivno denarno politiko in ob stabilnih inflacijskih pričakovanjih vlagateljem varne naložbe prinašajo čedalje višjo realno donosnost, kar bo vlagatelje odvračalo od zlata.
Kaj pa rudarji? V preteklih letih smo večkrat videli, da v veliko primerih potencirajo gibanje cen zlata in so nihanja v tem segmentu nadpovprečna. Navkljub vsemu so delnice teh podjetij po številnih kazalnikih še vedno podcenjene. Kakšno rast bi morali videti v tem sektorju, da bi lahko rekli, da so delnice "pravično ovrednotene"?
Naše mnenje je, da so delnice rudarjev že danes »pravično ovrednotene«. Že res, da so zgodovinsko gledano vrednotenja podpovprečna, a so tudi pričakovanja o rast cene zlata v preteklih letih bila zelo visoka.
Hkrati na poslovanje rudnikov zlata ne vpliva samo cena zlata ampak tudi druge poslovne odločitve in regulatorji. Danes so tako nekateri rudniki precej zadolženi, saj so v preteklih letih, ko je bila cena zlata znatno višja, širili svoje poslovanje predvsem z dolžniškim kapitalom, kar bo v času rasti obrestnih mer negativno vplivalo na dobičkonosnost rudnikov. Omeniti velja še težnje držav po čistejšem okolju, kar dodatno negativno vpliva na dobičkonosnost. Povedano v kombinaciji z zgoraj opisanimi dejavniki, ki bi lahko zavirali dodatno rast cene zlata, nam torej ne vliva pretiranega upanja v znatnejši porast tečajev delnic rudarjev.
