Pozdravljeni. Odločam se med skladoma s podobno naložbeno politiko, ki pa imata različne vstopne stroške in upravljsko provizijo. Navkljub temu, da gre za manjše razlike se mi iz dolgoročnega vidika vseeno zdi smiselno vprašanje, kaj je bolj pomembno: nižja upravljalska provizija ali nižji vstopni stroški sklada?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected]
Pri varčevanju v vzajemnih skladih obstajata načeloma dve vrsti stroškov, ki bremenijo vlagatelja in sicer neposredni stroški (vstopni in izstopni stroški ter stroški prehoda) ter posredni stroški (upravljavska provizija, provizija za skrbniške storitve in drugi stroški). Višina posameznega stroška se med posameznimi tipi skladov in med družbami za upravljanje (v nadaljevanju DZU) lahko precej razlikuje. Lestvice teh stroškov so objavljene v prospektu z vključenimi pravili upravljanja vzajemnega sklada, ki je vlagateljem na voljo na sedežu posamezne družbe za upravljanje in njihovih spletnih straneh ter na pooblaščenih vpisnih mestih skladov. V skladu z morebitno trženjsko akcijo pa družbe za upravljanje, lahko vlagatelju omogočijo vstop, izstop in prehod med podskladi tudi po nižjih ali brez stroškov.
Ta mesec se lahko izognete plačilu vstopnih stroškov pri varčevanju v ALTA Skladih in Infond skladih.
Med finančnimi svetovalci krožijo različna mnenja o tem na katere stroške mora biti vlagatelj najbolj pozoren pri izbiri vzajemnega sklada. Prevladujejo mnenja, da ima pri izbiri sklada največjo težo upravljavska provizija, ki ima na končno donosnost naložbe predvsem pri dolgoročnem varčevanju največji vpliv, ker jo družba za upravljanje obračuna dnevno kot nadomestilo za upravljanje in je že upoštevana pri objavi vrednosti enote premoženja (VEP), medtem ko imajo na daljši rok vstopni, izstopni in prehodni stroški manjši vpliv saj so enkratnega značaja.
Sam zastopam stališče tistih, ki menijo, da imajo na končno donosnost naložbe večji vpliv neposredni stroški, čeprav so enkratnega značaja in jih družba za upravljanje zaračuna ob vstopu, izstopu ali prehodu med podskladi iste družbe za upravljanje. Poglejmo na primeru zakaj menim tako?
Primer 1: Imamo Sklad1 s 4% vstopno provizijo in 1% upravljavsko provizijo ter Sklad2 s 3% vstopno provizijo in 3% upravljavsko provizijo. V kolikor bi oba sklada v 3 letih ustvarila 30% donos bi vlagatelj pri vplačilu 10.000 evrov pri prodaji Sklada1 po izplačilu na račun prejel 12.500 evrov (10.000/1,04*1,3), pri prodaji Sklada2 pa 12.621 evrov (10.000/1,03*1,3). V tem primeru ugotovimo, da ima na končno donosnost naložbe večji vpliv uspešnost vzajemnega sklada in višina vstopne provizije (neposredni strošek), medtem ko upravljavska provizija (posredni strošek) v tem primeru nima neposrednega vpliva.
Primer 2: V drugem primeru pa imamo Sklad1, ki ima 3% vstopno provizijo in 2% upravljavsko provizijo in je v 3 letih ustvaril 35% donos, medtem ko je Sklad2, ki ima 6% vstopno provizijo in 1% upravljavsko provizijo v istem obdobju ustvaril 38% donos. V kolikor bi vlagatelj v oba sklada vložil 10.000 evrov, bi pri prodaji Sklada1 po izplačilu na račun prejel 13.107 evrov (10.000/1,03*1,35) pri prodaji Sklada2 pa 13.019 evrov (10.000/1,06*1,38), kar je za 88 evrov manj sredstev, kljub temu, da je imel Sklad2 v 3 letnem obdobju za 3% višji donos ob nižji upravljavski proviziji.
Na podlagi zgornjega primera ugotovimo, da je vlagatelj v primeru 2 z naložbo v Sklad1 z nižjo vstopno provizijo in višjo upravljavsko provizijo ob manj uspešnem upravljanju upravljavca ustvaril boljši rezultat od naložbe v Sklad2 z višjo donosnostjo, nižjo upravljavsko provizijo in višjimi vstopnimi stroški. Na podlagi izračuna lahko potrdimo tezo, da ima na končno donosnost naložbe upravljavska provizija manjši vpliv kot vstopna provizija. Kakšen donos bo vlagatelj dolgoročno ustvaril pa je bolj odvisen od izbire tipa vzajemnega sklada (delniški, obvezniški, mešani, denarni) in od uspešnosti upravljavca vzajemnega sklada.
Kljub temu, da igrajo posredni in neposredni stroški vzajemnega sklada pomembno vlogo pri izbiri sklada vlagateljem svetujemo, da se pred izbiro vzajemnega sklada najprej osredotočijo na cilje varčevanja, tveganje in časovni horizont varčevanja in šele kasneje naj pozornost namenijo naložbeni politiki sklada, stroškom, uspešnosti upravljavca ter številu podskladov posamezne družbe za upravljanje, ki bo vlagatelju omogočala enostavno, stroškovno in davčno učinkovito prilagajanje strukture portfelja glede na dolžino varčevanja in razmere na finančnih trgih.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
